Obramba, ki je doslej z različnimi manevri prelagala začetek sojenja, je tudi tokrat poskušala s predlogom, da bi sodni proces združili s tistim proti hrvaškim državljanom, ki jih je sodišče tudi zaradi racionalizacije postopka izločilo iz zadeve, zaradi česar naj se sojenje znova preloži.
Potem ko so ob zadnjem poskusu za preložitev prosili, da bi se podrobneje seznanili s člani senata in morebitnimi razlogi za njihovo izločitev, so tokrat predlagali, da bi sojenje opravila sodnica Danila Dobčnik Šošterič sama brez članov senata, saj da bi tako pospešili postopek.

Slednjemu specializirana državna tožilka Mojca Petan Žura ni nasprotovala, je pa to pozneje zavrnila sodnica. Mojca Petan Žura je nasprotovala združevanju sodnih postopkov in obrambi spet očitala namerno zavlačevanje kazenskega postopka, ki bo zastaral leta 2026.
Sodišču je tožilka zato celo predlagala, da razpiše naroke vsaj dvakrat na teden vse do konca leta z izjemo sodnih počitnic, obdolženim pa za primere, da zaradi zasedenosti ne bi mogli priti s svojimi zagovorniki, dodeli še odvetnike po uradni dolžnosti.

Sodnica Dobčnik Šošterič je ta predlog zavrnila, medtem ko bo o morebitni združitvi sojenja sodišče odločalo v nadaljevanju postopka. S tem je tožilki Petan Žuri dala priložnost, da končno predstavi obtožnico. V njej tožilstvo Matjažu Kovačiču in nekdanji članici uprave Manji Skernišak očita zlorabo položaja, pri čemer naj bi jima pomagala tudi takratni direktor KBM Fineka in pozneje KBM Leasinga Igor Šujica, ki je na mestu slednjega nasledil četrtega soobtoženega Borisa Cekova.

Vsi skupaj naj bi sredi prejšnjega desetletja prek kreditnega odbora in članstva v nadzornem svetu njihove hrvaške družbe Multiconsult, preimenovane v KBM Projekt, s svojim vplivom dosegli, da ji je banka odobrila osem kreditov, prek katerih je omenjeno podjetje, na čelu katerega je bil Tomislav Blagus, ki se je za današnje sojenje opravičil, financiralo nakup poslovnih deležev različnih hrvaških projektnih družb.

Te so tik pred tem na Hrvaškem kupovale nepremičnine, Multiconsult pa jih je nato z nakupom podjetij občutno preplačal, s čimer so omenjeni po besedah tožilke takrat drugo največjo državno banko oškodovali za dobrih 25 milijonov evrov. Toliko naj bi namreč znašalo protipravno pridobljeno premoženje hrvaških lastnikov kupljenih podjetij, Vlatke Matić Pivac, Koraljke Slunjski Bočkaj, Kemala Keranovića, Vinka Gulina, Janka Šupiha Kvaternika in Boža Brdarja, ki jim bodo začeli soditi posebej.

V nadaljevanju naroka je četverica podala svoje zagovore, v katerih so vsi zanikali očitke. Kovačič je za nesmiselne in pavšalne označil obtožbe, da so se zavedali nezakonitega ravnanja, saj da za to ni prav nobenega dokaza. Prepričan je, da so bili predvsem žrtve političnih apetitov in javnega linča v času velike nastrojenosti proti t. i. tajkunom in bankirjem. Neverjetno se mu zdi, da so se domnevno inkriminirani posli dogajali v letih 2006 in 2007, pa jih nihče, vključno z Banko Slovenije, ni problematiziral vse do leta 2012, in to čeprav so bile opravljene revizije, številni notranji nadzori in redni inšpekcijski pregledi bančnega regulatorja.

Tako Kovačič kot pozneje Skernišak, ki na vprašanja tožilstva in senata nista želela odgovarjati, sta se spraševala, kakšen bi bil lahko njihov motiv za to, da bi ljudem, ki jih sama sploh ne poznata, zagotovila milijonske zneske protipravno pridobljene koristi, pri tem pa jima tožilstvo sploh ne očita, da bi se pri tem okoristila tudi sama.

"Tožilstvo mi očita, da sem zagotovila kredite Multiconsultu, kar je seveda nemogoče, saj jih je odobraval sedemčlanski kreditni odbor, v katerem sem sama imela samo en glas. Pri sedmih kreditih so bili krediti odobreni soglasno, pri enem pa z enim glasom proti," je pojasnila Skernišak in ob tem dodala, da o konkretnih poslih na Hrvaškem sama ni vedela nič, saj pri njih ni sodelovala.