Na celjskem sodišču bi se z branjem obtožnice moralo začeti sojenje prvaku SDS-a Janezu Janši ter soobtoženima, nekdanjemu direktorju Eurogradenj Klemnu Gantarju in nekdanjemu prvemu možu Imosa Branku Kastelicu za domnevno sporne posle z zemljišči v Trenti.

Obramba dvomi o nepristranskosti senata

Sorodna novica Zadeva Trenta: Gantar ne priznava krivde, Janša z ugovorom zoper obtožnico

Obramba je, še preden sta specializirana državna tožilca Boštjan Valenčič in Luka Moljk utegnila predstaviti obtožnico, izrazila dvom o postopku imenovanja obeh sodnikov porotnikov ter celo o imenovanju predsednice senata Cvetke Posilovič.

Sodni postopek je namreč sprva prevzel sodnik Marko Brišnik, ki pa je bil, potem ko je obrambi pred časom že uspelo z zahtevo za izločitev dela dokazov, izločen iz senata. Po vrstnem redu bi morala vodenje senata prevzeti Mojca Turinek, ki pa se je izločila sama, zato je na vrsto prišla Cvetka Posilovič.

Zlasti Janšev zagovornik Franci Matoz je na tokratni obravnavi izražal dvom o nepristranskosti vseh treh članov senata. Čeprav si je glede tega že pred obravnavo večkrat dopisoval s predsednico celjskega okrožnega sodišča Petro Giacomelli, je Matoz tokrat dosegel, da je predsednica postopek odločanja o sodnici in porotnikih prišla pojasnit na obravnavo.

Predsednica sodišča: Držali smo se sodnega reda

Petra Giacomelli je zatrdila, da se je sodišče pri imenovanju senata odločalo na podlagi sodnega reda. Predsednica senata Posilovič je po njenih besedah še edina od treh razpoložljivih sodnikov na celjskem sodišču, ki obravnava specializirane kazenske zadeve.

Zagotovila je tudi, da so se pri določitvi sodnikov porotnikov držali abecednega vrstnega reda, da pa so nekatere porotnike, ki bi prišli na vrsto, morali razbremeniti zaradi preobremenjenosti, saj imajo že številne druge porotniške obveznosti na njihovem sodišču.

Po vseh pojasnilih je sodnica Cvetka Posilovič vztrajala pri začetku glavne obravnave. Sodišče si je vzelo še dodatno uro odmora zato, da je obramba dobila še pisna pojasnila predsednice sodišča, kljub temu pa je Matoz na koncu podal zahtevo za izločitev obeh sodnikov porotnikov pa tudi predsednice sodišča iz postopka odločanja o imenovanju članov senata, o čemer bo zdaj odločalo vrhovno sodišče.

Kaj Matoz očita porotnikom

Matoz je porotniku Andreju Volku namreč očital pristranskost, ker je pred dvema desetletjema v Šoštanju kandidiral za občinskega svetnika na listi LDS-a, ki naj bi bila velika Janševa politična nasprotnica. O nepristranskosti porotnice Suzane Žinić pa je podvomil, ker se je kot vodja pravne službe na Mestni občini Velenje zaposlila v času, ko je mestno upravo vodila zdajšnja ministrica za pravosodje in vidna članica SD-ja Andreja Katič.

Tožilska stran se je sicer strinjala z obrambo, da mora biti izbira porotnikov in sodnikov jasna in predvidljiva, vendar pa v imenovanih članih senata ne vidi nobene pristranskosti. Tožilec Moljk je pripomnil, da je porotnik Volk pred dvema letoma za poslanca kandidiral na listi Naše dežele, torej stranke Aleksandre Pivec, ki je bila tudi članica Janševe vlade. Porotnica Suzana Žinić pa da je na vprašanja obrambe jasno zatrdila, da z Andrejo Katič nikoli ni prijateljevala.

Obtožnice niso predstavili

Ker so ves dan porabili za razčiščevanje okoliščin imenovanja senata in se je sodnica Cvetka Posilovič na koncu le odločila, da odločitev o sestavi senata prepusti vrhovnemu sodišču, tožilcema ni uspelo predstaviti obtožnice.

Sorodna novica Nov kazenski postopek zoper Janšo, tokrat zaradi parcel v Trenti

Tožilec Valenčič je po obravnavi dejal, da so tokratni manevri namenjeni izključno prizadevanjem za zastaranje postopka, verjame pa, da bo sodišče sledilo argumentaciji, ki jo je v dveh ne tako starih sodbah v podobnih primerih zavzelo ustavno sodišče. Ker je bilo kaznivo dejanje storjeno med marcem 2005 in februarjem 2007, bi zadeva lahko absolutno zastarala v manj kot treh letih.

Podrobnosti iz obtožnice bo tožilstvo sicer predstavilo, ko bo sodni proces stekel, za zdaj pa je jasno, da tožilstvo obtoženim očita zlorabo položaja in pomoč pri tem dejanju. To naj bi storili s tem, ko je gospodarska družba enemu od obtoženih podarila določen znesek, darilo pa naj bi prikrili s prodajno pogodbo za nepremičnino v Trenti. Pri tem naj bi bila družba oškodovana za okoli 100.000 evrov.