Osumljeni iz območja Prekmurja in Ljubljane so po ugotovitvah preiskovalcev dejavno sodelovali pri oblikovanju posameznih programov, ki so bili izpeljani na podlagi zakona, "čeprav so se zavedali, da je to v nasprotju z določili zakona". S tem so želeli pridobiti veliko premoženjsko korist za več podjetij.

Na podlagi izvedenih programov so bila prek javnih naročil nato izplačana proračunska sredstva gospodarskim družbam, katerih predstavniki so sodelovali tako pri sprejetju posameznih programov kot tudi posameznih javnih naročil. Skupaj so oblikovali tako pogoje kot tudi sama javna naročila, na podlagi katerih so bile potem posamezne gospodarske družbe izbrane kot prejemniki proračunskih sredstev.

Gospodarskim družbam so s tem zagotovili več kot 600.000 evrov in oškodovali proračun Republike Slovenije. Za takšno kaznivo dejanje je zagrožena kazen zapora od 1 do 8 let.

Preiskava že v času Pahorjeve vlade
V okviru t. i. pomurskega razvojnega zakona v Murski Soboti je takratna vlada Boruta Pahorja ustanovila projektno vladno pisarno, ki jo je vodil državni sekretar v kabinetu takratnega predsednika vlade Andrej Horvat. A po dveh zaključenih razpisih za začetne investicije podjetij v regiji so se začeli pojavljati namigi, da je bila delitev državnega denarja nepregledna.

Tako se je leta 2011 začela preiskava, preiskovalci pa so bili tudi v prostorih državnega sekretarja Horvata, ki je bil že pred tem na predlog Komisije za preprečevanje korupcije umaknjen s tega projekta. Horvat je imel za vodenje pisarne pooblastilo nekdanjega ministra za lokalno samoupravo Henrika Gjerkeša.

Istočasno je potekala revizija razpisov, s katerimi so bila podjetjem dodeljena nepovratna sredstva za spodbujanje začetnih naložb in ustvarjanje delovnih mest. Prvi, delni rezultati revizije so pokazali nepravilnosti, saj po navedbah tedaj že nove ministrice za lokalno samoupravo Duše Trobec Bučan v proračunu ni bil zagotovljen denar za izvajanje podpisanih pogodb. Podpisnik pogodb, nekdanji minister Gjerkeš, je te navedbe zanikal.