Predvolilna kampanja je tisti čas, ko politiki tudi namenoma izgubijo možnost racionalne presoje in volivcem obljubljajo tako rekoč nemogoče. Ker Slovenijo že dalj časa stiska gospodarska kriza in se večina podjetij ubada s finančnimi težavami zaradi prezadolženosti ali pa bi morala biti nujno deležna prestrukturiranja, če želijo preživeti na trgu, se tokratni strankarski programi kar izčrpno posvečajo gospodarskim temam.

Prav gospodarski programi strank so večkrat sredstvo za medsebojno kazanje mišic političnih veljakov, saj smo na predvolilnih strankarskih soočenjih večkrat priča očitkom, češ kako slabe programe imajo druge stranke, še posebej kar se tiče gospodarskih poglavij.

Nekatere stranke so se svojega gospodarskega programa lotile precej obsežno in so temu primerno to pompozno sporočale javnosti. Denimo največja opozicijska stranka je že spomladi sporočala, da ima, v nasprotju z drugimi strankami, najbolj dodelan in seveda povsem izvedljiv gospodarski program, po katerem bi bila Slovenija ponovno na pravi poti, da postane "svetilnik Evrope".

Podobno temeljito so se gospodarskih programov lotile tudi nekatere druge stranke, denimo NSi, druge spet, kot Jankovičev PS, pa se postavljajo celo s konkretnimi primeri, ki naj bi po hitrem postopku spodbudili gospodarsko rast v Sloveniji.

Toda že nekoliko podrobnejši pregled programov strank razkrije, da imajo stranke, kar se tiče idej o gospodarski prihodnosti Slovenije, bolj kot ne podobne ideje, kot so vlaganje v obnovljive vire energije, razvoj t. i. zelenega turizma, obuditev lesnopredelovalne industrije ... Še največ razlik se zdi, da najdemo pri pogledih na državno lastništvo podjetij.

Nekatere stranke tako še naprej vztrajajo, da v državni lasti ostanejo t. i. strateška podjetja, druge vidijo najboljšo rešitev v popolnem umiku iz gospodarstva, tretja pot pa naj bi bila ohranitev prometne, informacijske in druge infrastrukture v državnih rokah, njeno izkoriščanje pa bi morali prepustiti zasebnim podjetjem.

In kako sicer nameravajo politiki spodbuditi gospodarstvo?

DL: Ministrstvo namenjeno gospodarstvu
Gospodarska vizija DL-ja se osredotoča na konkurenčnost in trajnostni razvoj. Predlagajo ustanovitev posebnega ministrstva, namenjenega zgolj gospodarskim temam, na katerega nameravajo prenesti tudi gospodarsko diplomacijo, področje trga dela in delovnih razmerij ter izrabo naravnih virov, ki naj bi bili koriščeni na podlagi koncesij.

Med zanimivimi predlogi DL-ja je tudi izvzetje obveznega plačanega odmora za malico in izplačila regresa iz zakonodaje. Prepustili naj bi ju dogovoru med delodajalci in delojemalci ter s tem omogočili večjo produktivnost in višje plače.

NSi: Dovolj političnih intervencij
NSi v precej obsežnem poglavju svojega programa, posvečenem gospodarstvu, napoveduje umik politike iz podjetij oziroma konec političnih intervencij v slovenskih podjetjih. "Naloga politike je zagotavljanje stabilnosti institucionalnega okolja, znotraj katerega delujejo podjetja, ne pa vodenje podjetij, ki na trgu prodajajo dobrine in storitve komercialne narave," so zapisali. Drugi večji poudarek je namenjen višjim davčnim prihodkom, ki bodo posledica nižjih davkov.

Pirati: Spodbujanje ustvarjalnosti
Pirati tudi niso skoparili z besedami pri pisanju svoje gospodarske vizije. Posebne poudarke bi dali trajnostnemu pospeševanju in razvijanju t. i. tretjega sektorja, socialni ekonomiji in socialnemu podjetništvu, kot tudi spodbujanju inovacij in digitalni ekonomiji s pomočjo subvencij in sofinanciranja.

Ob tem denimo predlagajo vključenost meril oblikovanja, arhitekture in tržnega komuniciranja v vse razpise, financirane iz javnih sredstev. Skušali pa bi tudi privabiti strokovno usposobljen menedžment "iz razvitejših in izkušenejših tujih okolij", predvsem za industrije, kot sta lesnopredelovalna ali tekstilna. Slovensko gospodarstvo bi moralo postati tudi nizkoogljično, Slovenija pa naj bi se potrudila zmanjšati visok zaostanek na področju visokotehnološkega izvoza.

PS: V enem letu bomo odprli nov rudnik
PS skuša volivce prepričati z napovedjo precej konkretnih podjetij. Tako bi že v enem letu odprli lesnopredelovalni center na Kočevskem in odprli rudnik Brnica.

Državno pomoč bi namenili podjetjem, ki "imajo tradicijo, trg, razvojne potenciale in nakopičena znanja". Med navedenimi so številna že propadla ali ogrožena podjetja, kot so Mura, Cimos, Trimo Trebnje, Primorje Ajdovščina, Cestno podjetje Maribor in Tovarna sladkorja Ormož). Ob tem pa tudi napovedujejo, da nikakor ne mislijo prodajati podjetij v državni lasti, saj gre danes pri njih za razprodajo. Med navedenimi željami je denimo tudi zvišanje turistične takse na dva evra.

SD: Slovenija bo logistična platforma JV Evrope
SD poleg krepitve gospodarske diplomacije, zelene ekonomije, svetovne turistične promocije Slovenije ter spodbujanja socialnega podjetništva, zadružništva in drugih oblik kooperativ napoveduje tudi operativni načrt za velike infrastrukturne projekte na področju energetike, mobilnosti, logistike in komunikacij, kot so denimo razvoj Slovenije kot logistične platforme za srednjo in jugovzhodno Evropo, nadaljevanje avtocestnega programa, modernizacija železniške infrastrukture in izgradnja drugega tira.

SDS: Črpanje evropskih sredstev
SDS v svojem gospodarskem delu programa volivcem razlaga, da umik države iz gospodarstva omogoči podjetjem dostop do svežega denarja in novih trgov ter privablja neposredne tuje investicije.

Velik poudarek namenjajo tudi črpanju evropskih sredstev, pri čemer bi se morali osredotočati zlasti na prednostne naloge na področju procesne tehnologije, na izzive okolja, bioekonomije in zdrave hrane, na izzive staranja in zdravja, na izzive interneta in digitalnih podatkov, na izzive energetike in mobilnosti, na materiale in nanotehnologije ter v turizem.

DeSUS za gospodarski napredek ob tujem znanju
Stranka upokojencev v svojem programu tudi ugotavlja, da gospodarski napredek ne sme temeljiti samo na domačem znanju, in zato nameravajo podpirati vse ukrepe, ki bodo omogočali hitrejši prenos tujega znanja v slovensko gospodarstvo.

Hkrati pa se ne strinjajo, da je zasebno izvajanje nekaterih dejavnosti samo po sebi cenejše in prijaznejše do uporabnikov. "Za javni kot privatni sektor velja spoznanje, da je učinkovitost odvisna od dobro organizirane in vodene dejavnosti, od odnosa zaposlenih do uporabnikov, od pestrosti ponudbe in izbire ter, ne nazadnje, od delovanja nadzornih institucij," ugotavljajo v DeSUS-u.

SLS bo strateški partner gospodarstvu
SLS napoveduje, da bo v prihodnje postal strateški partner gospodarstvu. V okviru tega ne nameravajo zmanjševati privlačnosti Slovenije za gospodarske naložbe, vse gospodarske ukrepe pa bi sprejemali v sodelovanju z reprezentativnimi gospodarskimi združenji ter spodbujali internacionalizacijo podjetij in turizma.

Podobno kot nekatere druge stranke pa napovedujejo umik države iz gospodarstva, uspešnejše črpanje evropskih sredstev ter "stop" novim davkom in birokraciji.

SMC za prijaznejšo birokracijo
SMC si namerava med drugim prizadevati za povečanje plačilne discipline, za poenostavitev birokratskih postopkov, za povečan nadzor nad infrastrukturo, ki je strateškega pomena za državo, in za nadzorovano privatizacijo, pri kateri bi morala ključna infrastruktura ostati v lasti države.

Poleg naštetega pa bi spodbujali vključevanje podjetij v globalne verige in mreže vrednosti kot tudi javno-zasebna partnerstva ter spremljali učinke subvencioniranja in državnih pomoči za korekcijo ukrepov države.

Verjamem za bolj konkurenčno gospodarstvo
Verjamem verjame, da bi moralo slovensko gospodarstvo postati bolj konkurenčno. Tako bi veljalo prekiniti posojilni krč slovenskih bank, privabiti tuje investicije, prenoviti sistem državnih podpor oziroma državnih pomoči in določiti, na katerih področjih ni smiselno, da je država lastniško prisotna.

ZaAB: Poudarek na zelenih tehnologijah
Zavezništvo Alenke Bratušek napoveduje, da bodo volivci njihovo delo sodili po pametni gospodarski rasti, ki bo temeljila na spodbujanju inovacij, razvoja in raziskav v javni sferi in v zasebnem sektorju. "Sodili jo boste po tem, kako uspešni bomo pri prenosu raziskovalnih rezultatov in dosežkov v gospodarske družbe in njihovo uspešno trženje. Pri tem bo poudarek na zelenih tehnologijah in okoljskih projektih, ki spodbujajo učinkovite rabe energije ter vertikalne povezave gospodarskih verig," so med drugim zapisali v programu.

SNS bi prepovedal nove trgovske centre
SNS ima v svojem gospodarskem programu nekaj konkretnih in v primerjavi z drugimi strankami unikatnih predlogov. Tako bi prekinili izgradnjo TEŠ-a, ki je neracionalna. V zakonu o javnem naročanju bi omejili možnost pritožb. Prepovedali bi gradnjo novih trgovskih centrov, ki so v glavnem v rokah tujcev, in po njihovem mnenju bi morali na novo določiti seznam podjetij, kjer bi prodali državne deleže. Pri razvoju gospodarstva pa nameravajo dati prednost dejavnostim, ki prinašajo manjša tveganja za zdravje in varnost ljudi ter zmanjšujejo negativen vpliv na okolje.

ZL za krajši delovni teden
Združena levica (ZL) meni, da mora gospodarstvo služiti družbenim in okoljskim potrebam, kar naj bi pomenilo, da ga je treba povezati v sonaravni socialistični ekonomski model. ZL tudi zagovarja družbeno lastnino, ki v nasprotju z državno in zasebno omogoča resnično demokratično in transparentno upravljanje skupne lastnine.

"Takšna ekonomija bo v službi družbe in njenih potreb, v nasprotju z današnjim stanjem, ko smo talci kratkovidnih ekonomskih interesov, za katere so tako ljudje kot okolje zgolj potrošni material," so med drugim zapisali v svojem programu. Med inovativnimi idejami pa je tudi krajšanje delovnega tedna, sprva na 35 ur, pozneje pa do ravni, ki bi omogočala polno zaposlenost.

Ed-NS za sklad za inovacije
V Stranki enakopravnih dežel – Naprej Slovenija pa menijo, da bi pogoje za oživitev ekonomije vzpostavili šele, ko bi odstranili vse dozdajšnje kadre, ki so si na kakršen koli način umazali roke s korupcijo in kriminalom … Država bi morala tehniškim, tehnološkim in družboslovnim inovatorjem zagotoviti ustrezen razvojni sklad.

Zeleni so za zeleno
Zeleni menijo, da bi morali slovensko gospodarstvo predvsem tehnološko modernizirati ter hkrati spodbuditi razvoj zelenih tehnologij in zelenih delovnih mest.

Polanec: Programi bolj kot ne nedomiselni
Svoje videnje programov političnih strank je za MMC razkril ekonomist Sašo Polanec. "Programe v splošnem ocenjujem kot relativno slabe in nedomiselne. Iz ekonomskega vidika so stranke desnega pola boljše kot stranke levega pola. Še najboljši program se zdi program NSi-ja," pravi Polanec.

Vendar ob tem opozarja, da večina strank, ki ponuja znižanje davkov (SDS, NSi in SLS), ne upošteva dejstva, da znižanje davkov najprej povzroči povečanje proračunskega primanjkljaja in da je učinek povečanja gospodarske aktivnosti viden pozneje.

"Tako so obljube znižanja davkov in hkrati ohranjanja državnih izdatkov nerealistične, še posebej v luči dejstva, da bo treba proračunski primanjkljaj znižati pod tri odstotke BDP-ja v naslednjem letu. V tem smislu so stranke levega pola (SMC, SD, ZaAB, PS) bolj realistične," pravi.

Desnica zadržana pri privatizaciji
Polanec tudi opozarja, da so pri privatizaciji stranke levega pola ponovno zadržane, desni pol pa ji je bistveno bolj naklonjen.

"Menim, da je privatizacija državnih podjetij pomembna, ker je donosnost državnega premoženja manj kot odstotek na leto, medtem ko so stroški obresti okrog tri odstotke. Državno lastništvo pomeni zmanjševanja neto premoženja države, česar ni mogoče upravičiti z ničimer. Državna podjetja so bila primarno plen za politične stranke, za nastavljanje sebi prijaznih ljudi, ki bodo omogočili vračanje koristi. Levica se v tem smislu ni naučila ničesar oziroma se obnaša oportunistično. Celotna levica bi še naprej upravljala državno premoženje," tudi opozarja Polanec.

Po njegovem mnenju je pozitivno tudi dejstvo, da je večina strank za čimprejšnjo prodajo deležev, ki jih je država pridobila s konverzijo deležev: "Pri tem odstopa le Pozitivna Slovenija, ki še najbolj očitno želi še naprej vplivati na gospodarstvo in čimprejšnjo prodajo odklanja. Sreča v nesreči za Slovenijo je, da bodo tudi stranke, kot je SMC, po nekaj tednih spoznale, kaj so to trde proračunske omejitve, in bodo morale retoriko povsem spremeniti. To se je že zgodilo Alenki Bratušek, pričakujem enako tudi za Mira Cerarja in druge stranke iz levice."

PS in SD po njegovih besedah celo zavračata bolj ali manj očitno dejstvo, da se je državna lastnina zlorabljala za koruptivna dejanja. SMC, DeSUS in PS pa so celo za revizijo prodaje 15 podjetij s seznama za privatizacijo.

Ob tem tudi opozarja, da država skoraj pol milijarde namenja subvencijam podjetjem. Takšna neposredna pomoč pa po njegovih besedah pomeni, da mora država obdavčiti nekatera podjetja, da lahko pomaga drugim.

"Z družbenega vidika je takšna politika nesmiselna, saj namesto širjenja produktivnejših podjetij ta zavira. SD, PS in ZaAB še vedno vidijo v neposrednih pomočeh države veliko korist, medtem ko so druge stranke do tega zadržane. Dvomim pa, da bodo v praksi te stranke konsistentne z lastnimi stališči," še dodaja.