Stranke, ki se potegujejo za vstop v parlament, področju izobraževanja namenjajo različno veliko prostora v svojih javno objavljenih programih. Večinoma lahko v vseh zasledimo, da mora biti izobraževalni sistem univerzalno dostopen.

V Združeni levici, stranki Zeleni Slovenije, SDS-u, SD-ju, PS-ju, Slovenski piratski stranki in stranki Enotni deželani – Naprej Slovenija, so programskim usmeritvam na področju šolstva in visokega šolstva namenili le nekaj besed.

Zeleni bodo razbremenili učitelje birokracije in povečali njihovo avtonomijo, SD vidi vlaganje v izobraževanje kot ključno naložbo za prihodnost, vpeljali pa bi institucionalne akreditacije ter izboljšali raziskovalno in izobraževalno infrastrukturo. Pirati Slovenije bi v izobraževalnem sistemu v ospredje postavili potrebe učenca, Združena levica pa želi takoj ustaviti privatizacijo javnih storitev, torej tudi šolstva. Pozitivna Slovenija je kot konkreten ukrep zapisala le, da bodo zmanjšali sredstva zasebnim univerzam.

Drugačen učbeniški sistem, več e-vsebin
V SDS-u so že kar nekaj polemik sprožili s konkretno obljubo, da bodo vsi učenci do 3. razreda osnovne šole dobili v uporabo brezplačne tablične računalnike in da delovni zvezki ne bodo več obvezni. Tudi v Zavezništvu Alenke Bratušek bi racionalizirali sistem pisanja učbenikov, v SNS-u bi ga poenotili in učiteljem prepustili izbiro le cenovno primerljivih pripomočkov, SMC, NSi in DL pa zagovarjajo večjo vključenost novih tehnologij tudi pri učenju prek e-učbenikov in povečanje informacijske pismenosti tako učencev kot učiteljev.

Gospodarstvo, glavni odločevalec v izobraževanju?
V posameznih programih je veliko govora o povezovanju izobraževalnega sistema z gospodarstvom, predvsem o prilagajanju potrebam gospodarstva. Najkonkretnejši so bili v stranki SLS, kjer so zapisali kratkoročni ukrep načrtovanja potreb po kadrih in financiranje zgolj programov, ki zagotavljajo zaposljivost: "Takoj bomo uveljavili princip, da programov, kjer zaposlitev ni mogoča, država ne financira." Tudi SDS-ov visokošolski sistem bo spodbujal vpis v programe, ki bodo izobraževali kadre za potrebe gospodarstva, v stranki Verjamem ob izobraževanju glede na potrebe gospodarstva dodajajo še potrebe javnega sektorja, v Zavezništvu Alenke Bratušek pa bi bolj vpletli zavod za zaposlovanje, ki bi lahko dejavno vplival na smernice v izobraževanju in na trgu dela.

SNS bi za uskladitev šolstva z zahtevami gospodarstva ponovno uvedel poklicne šole (za kakšne poklicne šole, ki jih trenutno ni, gre, niso napisali) in prevetril vse učne programe. SLS bi poklicno usmerjal že v osnovnih šolah in uvedel sodobni vajeniški (dualni) sistem v poklicnem izobraževanju. Tudi v SDS-u so za dualni sistem v srednješolskem izobraževanju, Stranka Mira Cerarja bi prenovila programe poklicnega izobraževanja, ZaAB pa bi posodobil učni program gimnazij in uvedel karierno usmerjanje že v zgodnjem obdobju izobraževanja. DL bi posodobil programe z vsebinami iz podjetništva in spodbujanja samostojnega mišljenja ter odločanja, v Verjamem pa bi povečali pridobivanje praktičnega znanja in vpis v programe, ki so usmerjeni v deficitarne poklice.

Domovinska vzgoja v šolah
Veliko besed je namenjenih tudi novim predmetom, ki bi jih bilo treba uvesti v šole. Zavezništvo Alenke Bratušek bi dalo poudarek "življenjskim" vsebinam, kot so državljanska vzgoja, mednarodne in medkulturne izmenjave, družbena toleranca in reševanje izzivov. V NSi-ju bi predmet domovinske vzgoje uvedli tako v osnovno kot srednjo šolo in posvetili "več pozornosti spoznavanju in izražanju slovenske kulturne zavesti". Tudi v SNS-u so za domovinsko vzgojo, pa tudi za nov predmet, ki bo "zajemal osnove samozaščitnega delovanja v primeru naravnih nesreč, ekološko ozaveščanje, spodbujanje zdravega načina življenja". SLS bi podjetniški duh krepil s predmetom Podjetništvo in inovativnost ter ob tem v šolah zagotovil prisotnost etičnih vsebin in krepitev domovinske zavesti ter pomagal k usposobljenosti "za oblikovanje uspešne in srečne družine".

Javno - zasebno šolstvo
Različno mnenje pa imajo stranke pri uravnavanju, predvsem pa financiranju zasebnega šolstva in visokega šolstva. Združena levica bi ustavila privatizacijo, Zavezništvo Alenke Bratušek se zavzema za sobivanje javnih ustanov z zasebnimi, v stranki Verjamem bi sistem zasebnega šolstva financirali iz javnih sredstev le, če gre za deficitarne poklice, Stranka Mira Cerarja bi razmejila javno in zasebno izvajane izobraževalne dejavnosti, a priznala različne izobraževalne poti, SLS bi financiral programe skladno z načrtom potreb po kadrih, o tem, ali bi bila sredstva namenjena tudi zasebnim ustanovam, pa ne govorijo. SD omenja predvsem javno šolstvo in univerze, medtem ko bi v NSi-ju odprli visokošolski prostor za vstop tujih univerz s takojšnjo ukinitvijo vseh administrativnih ovir. V PS-ju napovedujejo zmanjšanje sredstev zasebnim univerzam s 85 odstotkov na 75 in preusmeritev v nadaljnji razvoj vrhunskih javnih univerz. V SNS-u pa ostro nasprotujejo stoodstotnemu sofinanciranju programov zasebnih šol s koncesijo.

Reforma visokega šolstva
Kako bi se stranke spopadle s spremembami v visokem šolstvu? Zavezništvo Alenke Bratušek zagovarja financiranje raziskovalnih ustanov po učinku, v stranki Verjamem bi analizirali izvedeno bolonjsko reformo, število vpisnih mest pa bi uravnavali na državni ravni in ga prilagajali velikosti populacije, izboljšali bi tudi privlačnost države za tuje strokovnjake. SMC napoveduje sprejem zakona o visokem šolstvu, ki bo predvsem uredil sistemsko financiranje visokega šolstva ter omogočil kombiniranje raziskovalnega in pedagoškega dela. SLS bi prav tako reformiral visokošolski sistem in uvedel vavčerski sistem, da študijske ustanove ne bodo več toliko odvisne od državnega financiranja, temveč neposredno od trga in zanimanja študentov, gospodarstvo pa bi postavili za ključnega ocenjevalca vrednosti visokošolskega sistema: "V višjem in visokošolskem sistemu izobraževanja se morajo zato neposredno odražati potrebe gospodarstva in negospodarstva po posameznih študijih."

SDS bi uveljavil konkurenčen visokošolski in znanstvenoraziskovalni prostor, SD je za kakovostne javne univerze, za enake možnosti dostopa do znanja, razvoj kompetenc posameznikov in vpeljavo institucionalne akreditacije. NSi bi povečal pedagoško in raziskovalno obremenjenost, tako da bi zaposleni, ki nimajo dovolj obveznosti, opravljali tudi administrativna dela, odpravili bi sklepanje dodatnih pogodb z zaposlenimi v visokošolskem sistemu. SLS bi odpravil vse ovire za delovanje tujih znanstvenikov v Sloveniji, SNS pa je konkretno zapisal, da bodo kar sami modernizirali študij medicine in farmacije, iskali pa bi še rešitve za "cele vrste odprtih vprašanj bolonjske reforme".

Financiranje visokošolskih programov in študija
In kako je z morebitnim plačevanjem študija? O konkretnih finančnih obveznostih študentov v programih govori le nekaj strank. Verjamem: "Učencem oz. študentom, ki svoje obveznosti opravijo v predpisanih rokih, omogočati brezplačno šolanje." SLS: "Vsa ponavljanja in 'pavziranja', razen v izjemnih zdravstveno pogojenih primerih, se plačujejo po tržnih cenah z malusi." NSi: "Študenti, ki v predpisanem roku ne končajo študija, so dolžni vrniti stroške študija državnemu proračunu."

Vse stranke so za Slovensko tiskovno agencijo odgovorile tudi na vprašanje, ali je treba po njihovem mnenju povečati sredstva za visoko šolstvo, znanost in razvoj ter kje vidijo vire financiranja.

SDS: Bilo bi nujno, vendar v tem trenutku za to v proračunu ni zagotovljenih sredstev. Možnosti financiranja so povezane s preusmeritvijo sredstev z drugih področij ali koriščenjem sredstev iz evropskih skladov. Ob tem vprašanju se ponovno izkazuje, da je ključ do razvoja države povezan z uspešnim gospodarstvom.

ZaAB: Temeljno poslanstvo visokošolskega sistema je učinkovito ohranjanje, akumuliranje in kakovostno posredovanje širokega nabora specializiranih vednosti in znanj. Zato bomo sledili ciljem Nacionalnega programa visokega šolstva, da v naslednjem obdobju za visoko šolstvo namenimo dva odstotka BDP-ja.

PS: Sredstva za napredek visokega šolstva, znanosti in razvoja je treba povečati. To je mogoče doseči z znižanjem sredstev, ki jih država trenutno namenja zasebnim univerzam. Poleg tega bo k povečanju sredstev za raziskave in razvoj prispevala tudi rast gospodarstva.

SD: Slovenija je na tem področju dosegla pomemben napredek pri financiranju, predvsem po zaslugi zasebnih vlaganj gospodarstva. Za nadaljnje razvojno prestrukturiranje v gospodarstvu z višjo dodano vrednostjo pa bo treba krepiti in optimizirati javna vlaganja.

SLS: V trenutni finančni situaciji je pričakovati povečanje sredstev za visoko šolstvo utopično, zato je skozi reformo treba predvsem prevetriti študijske programe. Do možnosti zviševanja sredstev lahko pride prek gospodarske rasti v naslednjih letih.

Združena levica: Sredstva za visoko šolstvo je treba nemudoma vrniti na raven iz leta 2011, ko so javni izdatki za terciarno izobraževanje znašali 1,37 odstotka BDP-ja, in zagotoviti, da bosta do leta 2020 dva odstotka BDP-ja namenjena za visoko šolstvo. Financiranje se lahko zagotovi z davčno reformo.

Zeleni Slovenije: Sredstva za visoko šolstvo, znanost in razvoj je treba povečati vsaj na evropsko povprečje. Nujna pa je notranja racionalizacija, saj se denar netransparentno troši. Prednost morajo imeti projekti, kjer sodelujejo institucije šolstva in gospodarski subjekti.

Verjamem: Povečali bomo javna sredstva za terciarno izobraževanje na dva odstotka BDP-ja do leta 2020. Sredstva za znanost in razvoj se morajo zagotoviti na podlagi programa za izhod iz krize, viri pa so proračun, vlaganja v razvojne projekte univerz in sredstva EU-ja.

SNS: Absolutno je treba povečati sredstva, kot vire financiranja pa uporabiti gospodarstvo znotraj tistega odstotka, ki bi se prihranil pri znižanih davkih in obveznostih, pa tudi iz evropskih skladov, ki so za to namenjeni.

NSi: Odstotek financiranja želimo približati povprečju OECD-ja. Viri financiranja bodo višji davčni prilivi, del pa bodo prinesle spremembe financiranja visokošolskega izobraževanja, po katerih bodo študenti, ki v predpisanem roku ne končajo študija, dolžni vrniti stroške študija.

DL: Povečanje sredstev za te namene je vedno dobrodošlo, posebej iz zasebnih virov. Rezerve imamo predvsem pri davčnih olajšavah za donacije, pri sodelovanju z gospodarstvom ter aktivnejšem trženju storitev tudi v tujini.

Enakopravni deželani - Naprej Slovenija: Treba je uvesti nagrajevanje po učinkovitosti poučevanja in mednarodno konkurenco s tujimi predavatelji.

SMC: V družbi, ki temelji na znanju, je zagotovo nujno ustvariti sistemske pogoje za razvoj navedenih področij. Sredstva lahko najprej dobimo z ureditvijo financiranja v visokem šolstvu in z učinkovitim črpanjem kohezijskih sredstev.

Piratska stranka: To je segment, ki nujno potrebuje dodatna sredstva. Nekje bo treba ta denar zagotoviti, kje se bo našel, pa je drugo vprašanje. Prav tako bi lahko neposredna sredstva iz gospodarstva pretočili v financiranje raziskav in razvoja.

DeSUS: Sredstva je treba povečati, ko bo prišlo do ustrezne gospodarske rasti. Visoko šolstvo mora temeljiti na javnem šolstvu, zato se del sredstev lahko dobi z zajezitvijo koncesij zasebnim visokošolskim zavodom, ki ne izobražujejo za gospodarstvo in je kakovost njihovih programov vprašljiva.