Tanja Gobec je gostila Boruta Jakopina (Piratska stranka Slovenije), Zmaga Jelinčiča plemenitega (Slovenska nacionalna stranka), Dušana Egidija Kubota - Totisloja (Enakopravni deželani - Naprej Slovenija), Milana Brgleza (Stranka Mira Cerarja), Igorja Šoltesa (Verjamem), Violeto Tomič (Koalicija Združena levica) in Vlada Čuša (Zeleni Slovenije).
Kandidati so predstavili tudi nekaj poudarkov iz programa njihovih strank.
Bi pomagalo poklicno izobraževanje?
Piratska stranka tako napoveduje temeljito reformo na področju intelektualne lastnine in pravico kopiranja avtorskih del za osebno (nekomercialno) uporabo, Jakopin pa je ob tem poudaril, da je njihova stranka zrasla na ideji svobode in nevtralnosti spleta, ideja za reformo avtorskih pravic pa je nastala zaradi neravnovesja med avtorji in industrijo, ki te avtorje na neki način izkorišča.
Stranka SMC bi posodobila poklicno izobraževanje - zavzemajo se za dualni sistem, saj bi bili po njihovem mnenju dijaki tako bolje zaposljivi. Merila akreditacij za visoko šolstvo pa morajo biti po njihovem mnenju mednarodno primerljiva in transparentna. Jelinčič je v repliki odvrnil, da poklicnega izobraževanja sploh nimamo in kako bi ga lahko potem posodabljali, Šoltes je izpostavil tudi veliko število nezaposlenih diplomirancev, Čuš pa poudaril, da ima v Sloveniji zelo malo ljudi poslovno idejo in predlagal javno razpravo o tem, kakšno šolstvo Slovenija potrebuje za 21. stoletje.
Jezijo jih davčne oaze
V programu Združene levice je poudarjena podpora delavskih odkupov podjetij v krizi in skrajšanje delovnega tedna s 40 na 35 ur. Tomičeva je ob tem poudarila, da bodo zahtevali preiskave dozdajšnjih prodaj podjetij. Pri delovnem tednu pa je dodala, da gre za skrajšanje ob enakem plačilu in tako bi lažje dobili zaposlitev tisti, ki sicer do službe sicer težje pridejo. Jelinčič pa je dejal, da bi Slovenci lahko že zdavnaj postali lastniki bank, pa vendar politična situacija to onemogoča - tako on in SNS kot Združena levica izpostavljata tudi denar, ki je izginil v davčne oaze, Jakopin pa je izpostavil tudi uvedbo osebne odgovornosti.
Šoltes pa je izpostavil zadolževanje in privatizacijo ter zatajitev "kontrolnega mehanizma". Čuš meni, da je zadružništvo res lahko rešilna bilka za slovensko gospodarstvo, vendar le, če se ta mehanizem pravilno uporablja. Brglez pa je prepričan, da je odprava davčnih oaz nerealna, če države med seboj ne sodelujejo, predlaga pa obdavčitev nezakonito pridobljenega premoženja. Kubot poudarja, da so vse transakcije izvedljive, zato je prepričan, da lahko ves denar iz davčnih oaz dobimo nazaj.
Javna naročila pereča težava zdravstva
Stranka Verjamem obljublja konec korupcije v zdravstvu - preprečevanje zlorab pri naročanju, jasno razmejitev javnih in zasebnih zdravnikov ter boljše upravljanje bolnišnic. Šoltes je opozoril, da se na področju javnih naročil letno obrnejo kar štiri milijarde evrov. Spomnil je na številne zlorabe na tem področju v preteklosti, opozoril pa tudi na veliko zalogo zdravil v državi, ki bi jo bilo treba po njegovem mnenju zmanjšati. Jelinčič mu je odgovoril, da je to neumnost, saj bi morali namesto tega raje znižati cene zdravil, zavzel se je tudi za centraliziran sistem javnega naročanja, prepričan pa je, da zdravnik ne more biti direktor bolnišnice, saj morajo to delati menedžerji.
Tomičeva je ob tem Šoltesu odvrnila, da ji je žal, da Verjamem ni članica koalicije za ohranitev javnega zdravstva, dodala pa, da se v Združeni levici zavzemajo za ukinitev dodatnega zavarovanja, saj je prepričana, da to ne gre v zdravstveno oskrbo, ampak si zavarovalničarji ta dobiček delijo. Tudi Piratska stranka se nagiba k centralizaciji naročil in odpravi dodatnega zavarovanja, meni pa, da bi se profiti zavarovalnic morali preliti v zmanjšanje čakalnih vrst. Kubot poudarja, da gre v Sloveniji za tajkunska javna naročila in sistemsko korupcijo, prepričan pa je, da to lahko ustavi le neparlamentarna stranka. Centralizacijo podpira tudi SMC, ki bi odpravil posrednike pri javnih naročilih. Čuš pa poudarja, da je zaradi zdajšnjega sistema javnega naročanja izginilo več delovnih mest. Šoltes je zatrdil, da bi bila centralizacija javnih naročil novo leglo korupcije, če predtem ne bomo naredili standardizacije medicinske opreme, postopkov in sistema referenčnih cen.
Voda in odpoklic politika bi se znašla v ustavi
Zeleni bi zvišali davke za onesnaževanje okolja, v programu pa izpostavljajo zdravo pitno vodo za vsa gospodinjstva, kar bi vnesli tudi v ustavo. Čuš je ob tem posvaril pred privatizacijo vodnih virov, prepričan pa je, da bi zelena davčna reforma dvignila neto plače delavcev. Šoltes podpira vnos v ustavo, izpostavil pa je dozdajšnje slabo gospodarjenje s pitno vodo. Tudi SMC podpira zapis v ustavo, saj menijo, da je to strateški interes države. Strinja se tudi Jelinčič, ki pa opozarja, da nihče ne govori o termalnih vodah. Jakopin poudarja, da je pitna voda človekova dobrina, sami pa bi nižali davke za tiste, ki uporabljajo alternativne vire. Zapis v ustavo podpira tudi Tomičeva, ki pa je prepričana, da kapitalizem ne more biti zelen. Z zapisom v ustavo se strinja tudi Kubot.
Enakopravni deželani - Naprej Slovenija so sicer v svojem volilnem programu zapisali, da so za uzakonitev pravice volivcev do odpoklica neprimernega politika - postavili bi ga pred računalniško izbrano 11-člansko poroto volivcev. Zatrdil je, da so se v stranki zavezali k moralno-materialni odgovornosti, če bodo kršili predvolilne obljube. Tomičeva poudarja, da so absolutno za odpoklic, opozarja pa tudi na nekaznovanost in da proti funkcionarju ne tečejo nobeni postopki. Jakopin pa opozarja, da morajo biti merila za odpoklic jasno zapisana, da ne bi prihajalo do zlorab v nasprotni smeri. Jelinčič meni, da bi bilo bolj smiselno, da bi se pred kandidaturo uvedlo merjenje IQ-ja pri kandidatih. Brglez opozarja, da bi odpoklic pomenil tudi spremembo ustave. Tudi Šoltes pravi, da morajo biti merila jasno določena. Zeleni Sloveniji pa menijo, da bi moralo moštvo, ki zapušča parlament, nekomu položiti račune.
Toži se jim po SDK-ju
Pri SNS-u se zavzemajo za ponovno uvedbo Službe državnega knjigovodstva (SDK) in onemogočenje plačilne nediscipline, kjer je država med največjimi kršilci. Jelinčič je poudaril, da je SDK nekoč nadzoroval prav vse finančne tokove v državi in meni, da je bil po osamosvojitvi ukinjen prav zato, da so nekateri lahko nekontrolirano kradli in vlačili denar v tujino. Tomičeva meni, da je država zaradi plačilne nediscipline uničila veliko samostojnih podjetnikov, dodaja pa, da v Sloveniji celo najvišji funkcionarji ne morejo pojasniti izvora svojega premoženja. Brglez pravi, da se v SMC-ju zavzemajo za uvedbo finančne policije in davčnih blagajn, podpirajo pa tudi razmislek o tem, da bi ponovno uvedli institucijo, kot je bil SDK. Tega bi nazaj pripeljal tudi Šoltes, opozarja pa na zdajšnjo nestimulativno davčno politiko.
Čuš je prepričan, da Slovenije ne smejo voditi banke in kapital, meni pa, da bi SDK lahko preprečil odtekanje milijard v davčne oaze. Tomičeva je spomnila na primer uvedbe davčnih blagajn pri naših južnih sosedih, ki ga zaradi ugodnega vpliva - več prihodkov, zaposlitev - zdaj imenujejo "hrvaški čudež". Tudi Kubot je prepričan, da Slovenija zdaj potrebuje prav institucijo, kot je SDK. Jakopin se zavzema za debirokratizacijo in znižanje davkov pri podjetjih v nastajanju. Jelinčič pa je Tomičevi odgovoril, da davčne blagajne na Hrvaškem niso dvignile prihodkov, "le krasti so nehali, ker jih je bilo strah, saj so jih nadzorovali". Izpostavil pa je tudi primer v Sloveniji, ko je bil podjetnik državi dolžan 80.000 evrov, država pa njemu 150.000 evrov. Podjetnik se je želel pogoditi in izravnati dolgova, vendar pa je država vztrajala, da mora on najprej poplačati svoj dolg njej. Podjetnik je tako propadel, je poudaril Jelinčič.
Strateška infrastruktura naj se ne prodaja
Če pridejo v parlament in bodo lahko vplivali na privatizacijo - kakšna bo ta? Piratska stranka je absolutno proti privatizaciji javnih podjetij, ki predstavljajo strateško infrastrukturo - npr. železnice, letališče, Luka Koper, Telekom ... pripravljeni pa so se pogovarjati o preostalih - sploh tistih, ki poslujejo negativno. SMC je za nadzorovano privatizacijo, pri Telekomu bi privatizirali le storitev, ne pa tudi kablovja, ki predstavlja strateško infrastrukturo. Kar nam prinaša dobre donose, pa se ne prodaja, je ob tem poudaril Brglez in dal primer Krke.
Stranka Verjamem meni, da se brez pripravljenega načrta ne moremo resno pogovarjati o tem, kaj prodati in kaj ne. Strinjajo se, da infrastrukture ne smemo prodajati, Šoltes pa je ob tem izpostavil, da so banke ene od tistih, s katerimi očitno ne znamo dobro upravljati. SNS svari pred "prodajanjem podolgem in počez", Združena levica pa poudarja, da so absolutno proti razprodaji državnega premoženja, saj so tamkajšnja delovna mesta ključnega pomena. Enakopravni deželani - Naprej Slovenija privatizacijo v Sloveniji označujejo za "katastrofalno nacionalno krajo", Zeleni Slovenije pa so prepričani, da mora Slovenija poleg strateške infrastrukture v svoji lasti ohraniti tudi naravne vire, Čuš je ob tem dodal, da bodo zahtevali tudi revizijo dozdajšnje prodaje državnega premoženja. Šoltes je izpostavil tudi t. i. slabo banko kot tisti del premoženja, ki pa se res prodaja brez vsakršnega nadzora.
Konoplja - nekateri brez zadržkov, drugi opozarjajo na konsenz stroke
Uporaba konoplje v medicinske namene? Kubot je v tretjem krogu poudaril, da je to resna stvar, v kateri mora stroka doreči svoje - prepričan je sicer, da bi morala stroka dobiti primat na vseh področjih v Sloveniji. Tomičeva pravi, da so sami za uporabo konoplje tako v medicinske kot tudi v "rekreativne" namene - v legalizaciji vidijo tudi ugodne vplive na gospodarstvo. Z njo se strinja tudi Jakopin, tudi Jelinčič pravi, da absolutno podpira uporabo konoplje v vse namene.
Brglez pa pravi, da konoplja samo pod pogojem, da pride do strokovnega konsenza. Tudi Šoltes meni, da je konoplja za gospodarstvo velik potencial, Čuš pravi, da niti Zeleni Slovenije ne vidijo zadržkov pri uporabi konoplje.
- Posnetek zadnjega televizijskega soočenja
- V četrtek, 10. julija, se bodo na 1. programu soočili predstavniki parlamentarnih, v petek, 11. julija pa predsedniki vseh strank. RTV Slovenija v času medijske kampanje organizira 19 soočenj: VseNaRTV
- Predstavnike vseh 15 strank in list, ki kandidirajo v vseh volilnih enotah, dnevno gostimo tudi v MMC-jevih spletnih klepetalnicah.
Radio Slovenija pripravlja soočenja v terminu Studia ob sedemnajstih. 4. julija napovedujemo soočenje strank na temo gospodarstva, novih investicij ter reševanja brezposelnosti. Pripravili bodo tudi soočenji predsednikov strank, ki bosta predvidoma v zadnjem tednu pred volitvami.
Naš 3. televizijski program pa pripravlja dnevna soočenja parov predstavnikov kandidirajočih strank in list. Vse in več pa na našem tematskem spletnem mestu ali na mobilni aplikaciji.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje