Besedo evro (euro) naj bi ob Sloveniji drugače zapisovale še Litva, Latvija in Madžarska, drugod pa je že od uvedbe skupne valute uveljavljen zapis euro.

Odziv Slovenije: Ostaja evro
Izraz euro se bo uporabljal le v pravnoformalni komunikaciji z EU-jem in na denarju, v Sloveniji pa se bo uporabljal izraz evro. Tako je povedal slovenski finančni minister Dušan Mramor in dodal, da se je vprašanje zapisa evra odprlo šele pred kratkim. Glavni razlog, da je ECB odprl to vprašanje, je bil strah, da bi zaradi različnih zapisov lahko prišlo do tožb, je dejal Mramor.

Podobno mnenje je imel tudi guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari. Predsednika Evropske centralne banke Jean-Clauda Tricheta je opozoril, da slovnična pravila terjajo zapis besede euro kot evro in besede cent kot stotin. Po poročanju Radia Slovenija je Gaspari kolegu na čelu ECB-ja odgovoril, da ni ovir, da bi pravilo veljalo v uradnih poslovnih stikih in na bankovcih, v vsakdanji jezikovni uporabi pa bi morala obveljati domača pravila.

V vsakem primeru na tem neformalnem sestanku ministri končnih odločitev glede tega vprašanja ne morejo sprejeti.

Tudi o poslovanju podjetij
Ministri so med sestankom v nizozemskem letovišču Scheveningenu iskali tudi načine za olajšanje poslovanja podjetij na celotnem območju Unije. Komisiji so naložili, naj izdela metodologijo, s katero bodo podjetja lahko primerjala, kako drago je poslovanje, predvsem zaradi administracije, v različnih članicah.

Brez konsenza o poenotenju
Ministri niso dosegli konsenza o poenotenju osnove za obdavčitev podjetij, so pa Evropski komisiji naložili, naj izdela analizo in pripravi podlage za nadaljnjo razpravo, je po koncu zasedanja povedal predsedujoči, nizozemski finančni minister Gerrit Zalm.

Minister Mramor je razpravo označil kot dobro, vendar je poudaril, da pri tem vprašanju vidi vrsto težav, tehničnih in konceptualnih. "Vsaka država ima davčni sistem, ki je prilagojen gospodarskemu, kulturnemu in političnemu stanju. Ta davčni sistem je odsev stanja v državi in njegova sprememba zahteva tudi spremembo stanja. Zato vseh držav ni mogoče dati na isti imenovalec in jim dati istih pravil - še posebej to velja za tiste države, ki sodijo med gospodarsko manj razvite," je dejal Mramor. Poenotenje je mogoče, vendar šele, ko se poenotijo tudi gospodarska razvitost in pri druge oblike sodelovanja v EU, kot so finančne storitve ali trg dela, je še dejal.

Sarkozyjev predlog precej osamljen
Velike razlike v stališčih držav do tega vprašanja je razkril že predlog francoskega predstavnika Nicolasa Sarkozyja, da se državam z nizkimi davki na dobiček podjetij ukine strukturna pomoč. Take države so večinoma nove članice EU-ja, ki zato predlogu najbolj nasprotujejo, podpore pa predlog nima niti pri večini drugih držav. Po mnenju slovenskega finančnega ministra Dušana Mramorja predlog nima nobene pametne podlage. Dodal je še, da je imela Irska v preteklosti več let precej nižjo davčno stopnjo od povprečja EU-ja, vendar je zaradi tega niso doletele tovrstne sankcije.

Bi poenotenje davkov prepričalo francosko javnost?
Sarkozy je svoj predlog utemeljeval tudi z morebitnimi referendumi o predlogu evropske ustave. Po njegovem mnenju je namreč težko pridobiti podporo ljudi za evropsko idejo, če menijo, da so strukturni skladi EU-ja razdeljeni nepravično.

Ljudje naj bi namreč težko razumeli, kako so lahko nove države članice tako bogate, da si privoščijo nizke davke na dobiček podjetij, hkrati pa pridobivajo evropska sredstva za strukturni razvoj. Nizki davki v novih članicah naj bi bili razlog za vse pogostejše selitve podjetij iz starih članic. Ministri so tudi nadaljevali pogovore o prihodnji finančni perspektivi za leta 2007-2013.

Reforma Pakta stabilnosti brez prave podpore, a korak v pravo smer
Že v petek so ministri kljub različnim pogledom sklenili, da je predlagana reforma Pakta stabilnosti in rasti, ki omiljuje njegove zahteve, korak v pravo smer. Poleg tega so imenovali luksemburškega premierja Jean-Clauda Junckerja za prvega stalnega predsednika evroskupine, kar bo uradno postal 1. januarja 2005.