Ministri ne želimo ublažiti zahtev pakta, ampak ga okrepiti in pojasniti ter zagotoviti njegovo izvajanje, je pojasnil nizozemski finančni minister Gerrit Zalm.

Ministri so med razpravo poudarili, da je pakt, sprejet leta 1997, pokazal svojo uporabnost pri brzdanju proračunskih primanjkljajev, prispeval pa je tudi k nižji inflaciji in obrestnim meram.

Temelji pakta nespremenjeni
Temeljni določbi pakta, zgornja meja za proračunski primanjkljaj (3 % BDP-ja) in zgornja meja za dolg (60 % BDP-ja) zato ostajata, morebitne spremembe pravil pa bodo minimalne, je še povedal Zalm in priznal, da razhajanja glede tega vendarle obstajajo.

Članice EU-ja imajo različne poglede na definicijo izjemnih okoliščin, ki upravičujejo primanjkljaje nad tremi odstotki BDP-ja. Tokratni predlog komisije tako predvideva, da v prihodnje kot opravičilo za previsok primanjkljaj zadostuje daljše obdobje počasnejše gospodarske rasti. S takim predlogom se strinjata največji kršiteljici pakta, Nemčija in Francija, medtem ko ostale države nad njim niso preveč navdušene.

Slovenski minister Dušan Mramor je izpostavil splošno prepričanje, da mora biti poseganje v tolmačenje pakta, temeljnega mehanizma za zagotavljanje trdnosti evroobmočja, čimmanjše. Kot je dejal, je takšno tudi stališče, ki ga zagovarja Slovenija.