Svet EU-ja, ki bo zasedal v enaki sestavi kot Svet Evrope, se bo v okviru obravnave širitve evroobmočja seznanil s konvergenčnimi poročili Evropske komisije in Evropske centralne banke za prevzem evra v Sloveniji. Svet bo konvergenčno poročilo Slovenije najverjetneje potrdil in odločil, da Slovenija s 1. januarjem 2007 uvede evro.

Ker Litva ni izpolnila inflacijskega kriterija za prevzem evra, je njeno konvergenčno poročilo negativno. Janez Janša to obžaluje in pojasnjuje, da se je izkazalo, da so merila za prevzem evra za nove članice zelo stroga, a je prav, da se jih spoštuje.

Približevanje EU-ja državljanom
Izkazalo se je, da so evropske institucije precej oddaljene od svojih državljanov, zato bodo na junijskem zasedanju govorili tudi o približevanju Evropske unije državljanom. Evropske institucije bodo z večjo preglednostjo delovanja skušale postati dostopnejše in prijaznejše do državljanov. V tem okviru je bil predlagan tudi ukrep, da bi bila zasedanja Evropskega sveta, na katerih bi se obravnavalo akte z zakonodajno močjo, odprta za javnost.

Slovenija, kot je pojasnil Janša, predlogu nasprotuje. Premeir dodaja, da se je v času, od kar je Slovenija članica EU-ja, izkazalo, da bi se ob uvedbi tega predloga velike članice EU-ja o podpori obravnavanih predlogov dogovarjale zunaj zasedanj. To bi onemogočilo soočenje mnenj, odločitve pa bi bile vnaprej določene.

V schengensko območje najverjetneje aprila 2007
Premier Janša upa, da bodo na vrhu EU-ja potrdili tudi uvedbo schengenskega informacijskega sistema v Sloveniji aprila 2007 in želi, da datuma ne bi odlagali zaradi morebitnih sistemskih zapletov pri vzpostavljanju schengenskega sistema.

Na Svetu EU-ja bo dokončno usklajena tudi direktiva o storitvah. Janša je vesel, da se je pokazal napredek in da bo direktiva sprejeta, čeprav skoraj ni članice, ki bi bila popolnoma zadovoljna z direktivo.

Širitev ali ustavna pogodba?
Na junijskem zasedanju bodo države članice najverjetneje podaljšale obdobje iskanja rešitev glede evropske ustavne pogodbe do konca leta 2008. Obravnavali pa bodo tudi predlog, da bi se v tem času oblikovala posebna skupina predsedstev držav, ki bi na vsakem vrhu predlagala določene rešitve. Slovenija predlog podpira, saj bi se v okviru predsedovanja EU-ju v začetku leta 2008 tudi sama udeležila oblikovanja predlogov.

Osrednja točka razprave o širitvi EU-ja bo absorpcijska sposobnost EU-ja. Nekatere članice so namreč predlagale, da bi se kot enega izmed kriterijev za vstop kandidatke v EU določila tudi sposobnost EU-ja, da absorbira posamezno kandidatko. Slovenija predloga ne podpira, saj kriteriji za vstop novih kandidatk obstajajo, kot pojasnjuje Janša, pa ne bi bilo pravično, da kanditatka ne bi bila sprejeta v EU zaradi absorpcijske sposobnosti, za katero pa bi se lahko skrivali tudi drugi razlogi.

Postavlja se tudi vprašanje, ali bi se morala Evropska unija usmeriti predsvem na proces nadaljnje širitve ali na proces pogljabljanja same povezave in reševanja vprašanja evropske ustavne pogodbe. Slovenija meni, da se Evropska unija ne bi smela odločati o enem ali drugem procesu, oba bi morala potekati vzporedno.

Poročilo Evropske komisije o stanju javnih financ v Sloveniji
Janša opozarja, da je pri branju poročila, v katerem Evropska komisija Slovenijo uvršča med dolgoročno močno ogrožene države na področju javnih financ. Slovenija je namreč konec 90. let sprejela pokojninsko reformo, ki jo je leta 2000 začela izvajati. Postopoma se podaljšuje delovna doba, vsi učinki pokojninske reforme pa naj bi se izteli do leta 2012 ali 2014. Po ocenah strokovnjakov in vlade je pokojninskih sistem vzdržen brez večjih ekonomskih posewgov do leta 2020. Za kasnejše obdobje pa bo Slovenija, če ne bo prišlo do drastičnih sprememb na področju staranja prebivalstva, morala sprejeti določene ukrepe.