Slovenija je 1. januarja prevzela predsedovanje EU-ju, kar je bilo po besedah takratnega premierja Janeza Janše eden največjih izzivov, ki jih je Slovenija sprejela vse od osamosvojitve naprej, za kar je Sloveniji čestitala tudi Hrvaška. Ciper in Malta sta postali 14. in 15. članica evroobmočja, Hrvaška pa je uvedla ekonomsko-ribolovno cono, ki je v Sloveniji in Evropski uniji zbudila veliko negodovanja, v praksi pa se ni izvrševala.

Hrvaški premier Ivo Sanader je v zvezi z uveljavitvijo ERC-ja napovedal pogovore z Italijo, Slovenijo in Evropsko unijo, iz EU-ja pa so se vrstili pozivi, naj Hrvaška ERC čim prej razveljavi, saj bi ji ta lahko škodoval pri nadaljnjem približevanju EU-ju.

Prednostna naloga Slovenije medkulturni dialog
Že v začetku januarja je Slovenijo obiskala delegacija Evropske komisije, ki jo je namesto predsednika Joseja Manuela Barrosa vodila podpredsednica Margaret Wallstrom. Na srečanju so izpostavili osrednje naloge slovenskega predsedovanja: Lizbonsko pogodbo, energetsko-okolijski sveženj, lizbonsko strategijo in Zahodni Balkan, Slovenija pa je s predsedovanjem prevzela tudi skrb za medkulturni dialog.

Marca Hrvaška zamrznila ERC
Slovenija in Hrvaška sta svoje spore glede meje reševali tudi v okviru Evropske unije, čeprav sta obe državi trdili, da so dvostranski odnosi ločeni od hrvaške perspektive v EU-ju. Hrvaški premier Ivo Sanader je marca priznal, da je Hrvaški priključitev Evropski uniji bolj pomembna kot ERC-ja, in s tem napovedal zamrznitev sporne ekološko-ribolovne cone. Sabor je tako 13. marca potrdil zamrznitev ERC-ja, kar je Evropska unija z navdušenjem pozdravila, 15. marca pa je Hrvaška dokončno zamrznila izvajanje ekološko-ribolovne cone za članice EU-ja.

Na spomladanskem vrhu evropskih voditeljev v Bruslju so se prisotni pod slovensko taktirko zavezali, da bodo zakonodajo za boj proti podnebnim spremembam sprejeli do leta 2009. Na vrhu je podporo dobila tudi francosko-nemška pobuda o ustanovitvi Sredozemske unije, predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso pa je Sloveniji čestital za uspešno izpeljavo vrha. Prav tako marca so se na neformalnem zasedanju na Brdu sešli zunanji ministri EU-ja, ki so razpravljali predvsem o odnosih z Rusijo, o Tibetu in o približevanju balkanskih držav EU-ju.

Glede hrvaškega vstopa v Evropsko unijo je morebitni veto, ki se je konec decembra resnično zgodil, napovedal že takratni premier Janez Janša, omenil pa je tudi možnost referenduma o vstopu Hrvaške v EU, kar je razburilo vrh hrvaške politike.

Srbija sporazum z EU-jem podpisala pod slovenskim vodstvom
Konec marca je Evropska unija s Srbijo podpisala sporazum o stabilizaciji in pridruževanju, ki so mu predvsem radikalci močno nasprotovali, saj so bili prepričani, da bi sporazum razbil Srbijo. Kljub podpisu pa so države članice EU-ja napovedale, da bodo sporazum ratificirale šele, ko bodo dobile zagotovilo, da Beograd polno sodeluje s haaškim sodiščem pri iskanju haaških obtožencev. Srbski parlament je stabilizacijski in pridružitveni sporazum z EU-jem s 139 glasovi za in 26 proti dokončno ratificiral 9. septembra in tako naredil velik korak naprej k članstvu v Evropski uniji.

1. maja je Slovenija praznovala 4. leto v evropski družini, 7. maja je deseti rojstni dan praznoval evro, 9. maja pa je svoj jubilej praznovala tudi Evropska unija. 1. junija je svojo desetletnico praznovala še Evropska centralna banka.

Maja Slovenijo obiskal George Bush
Maja je Slovenijo v okviru vrha EU-ZDA obiskal ameriški predsednik George Bush. Preden je Bush obiskal Slovenijo, so o podrobnostih njegovega obiska molčali, pred in med obiskom ter po obisku Busha pa se je življenje v Sloveniji za nekaj dni dobesedno ustavilo. Meseca maja je v perujski prestolnici Lima potekalo vrhunsko zasedanje držav EU-ja in Latinske Amerike, ki mu je sopredsedoval predsedujoči Evropskemu svetu Janez Janša. Vrh, ki je potekal v znamenju revščine in podnebnih sprememb, se je končal s sprejetjem izjave iz Lime, kjer so voditelji držav potrdili strateško partnerstvo med regijama.

Irci na referendumu zavrnili Lizbonsko pogodbo
Evropska unija je 13. junija doživela hud udarec, saj Irci na referendumu niso podprli Lizbonske pogodbe. Proti je glasovalo 53,4 odstotkov volivcev, podprlo pa jo je 46,6 odstotkov volivcev, s tem pa so Evropo postavili pred oviro, za katero niso vedeli, kako jo bodo rešili. Kot je bilo pričakovati, je Evropska unija odločitev Ircev obžalovala, vsi pa so zagotavljali, da se širitev Unije ne bo ustavila, kar ni zaskrbelo niti Hrvatov.

V znamenju irskega »ne« je minilo tudi zadnje zasedanje zunanjih ministrov EU-ja pod slovensko taktirko, ki so države pozvali, naj nadaljujejo procese ratifikacije. Irski "ne" je zaznamoval tudi zasedanje voditeljev Evropske unije, kjer sicer niso predstavili nobenih rešitev, a so države članice pozvali k nadaljevanju ratifikacij in dali Irski čas do oktobra, da se odloči, kako bo ukrepala po zavrnjenem referendumu. Prva država, ki je po irski zavrnitvi ratificirala Lizbonsko pogodbo in tako pokazala, da se ratifikacije nadaljujejo, je bila Velika Britanija, a so tam pogodbo ratificirali kar v parlamentu.

Konec junija je v sibirskem mestu Hanti Mansijsk potekalo srečanje med Evropsko unijo in Rusijo, ki se ga je kot predsedujoči udeležil tudi Janez Janša, minilo pa je v znamenju pogovorov o partnerstvu. Sodelujoči so se dogovorili, da se bodo nova pogajanja med EU-jem in Rusijo začela v začetku julija.

Slovensko predsedovanje dobro ocenjeno
Slovenija je bila s predsedovanjem zadovoljna, a so v slovenskem predsedstvu poudarili, da je pol leta premalo za dosego vseh ambicioznih ciljev. Pred koncem predsedovanja so vsi ministri predstavili svoje dosežke med predsedovanjem, splošna ocena predsedovanja pa je bila z vseh strani dobra. Zunanji minister Dimitrij Rupel je dejal, da je predsedovanje Slovenijo dokončno umestilo v svetovni prostor in da je Slovenija odlično opravila svoje delo. 30. junija je Slovenija štafeto predala Franciji, 1. julija je polletno predsedovanje Evropski uniji prevzela Francija in z njo hiperaktivni predsednik Nicolas Sarkozy.

4. julija so se, kot je bilo dogovorjeno, srečali predstavniki Rusije in EU-ja. Pogajanja so bila po besedah vseh udeležencev uspešna, a niso postavili roka, kdaj bodo pogajanja tudi končali. Sredi julija so se voditelji evropskih in sredozemskih držav dogovorili o ustanovitvi nove povezave. Tako je zaživela Sarkozyjeva Sredozemska unija, ki združuje 42 držav.

Evropa posredovala v vojni Rusije in Gruzije
8. avgusta je Rusija začela vojno proti Gruziji, ki jo je ostro obsodila tudi Evropska unija. Ko je Rusija kot samostojni državi priznala Abhazijo in Južno Osetijo, so se odnosi med Rusijo in EU-jem znašli na razpotju, a EU sankcij proti Rusiji kljub temu ni sprejel. Ko je Bruselj zamrznil pogajanja z Moskvo, so bili Rusi prepričani, da EU s tem škoduje samemu sebi, ko pa je Moskva napovedala umik sil iz Gruzije, se je EU odločil, da bo 1. oktobra tja poslal 200 opazovalcev.

Slovenske vinjete razburile komisijo
V začetku oktobra se je začela bitka Evropske unije proti Sloveniji zaradi uvedbe pol- in enoletnih vinjet. Evropska komisija je tako napovedala, da bo Sloveniji poslala opomin, naj preneha diskriminatorno obravnavati uporabnike avtocest in naj uvede vinjete za krajši čas. Ministrstvo za promet je vse očitke zavrnilo. Ker Slovenija ni upoštevala opozoril Evropske komisije glede vinjet, je Evropska komisija prekinila proces potrjevanja projekta izgradnje 20-kilometrskega avtocestnega odseka Slivnica-Draženci v višini 40 milijonov evrov kohezijskih sredstev. Pri tem je EU opozoril tudi, da ne bo dovolj, če Slovenija uvede vinjete za krajši čas, cena pa ostane nespremenjena. Konec novembra je minister za promet Patrick Vlačič dejal, da bodo cene vinjet do nadaljnjega ostale nespremenjene, a bo o njihovi ceni v roku treh mesecev odločila posebna komisija.

Kriza tudi v Evropski uniji
Kmalu po začetku gospodarske krize v ZDA so se slabe napovedi začele širiti tudi v Evropo. Konec septembra je evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Joaquin Almunia napovedal šibko gospodarsko rast celotnega EU-ja in območja evra. V sredini oktobra se je Evropska unija dogovorila za skupen boj proti vse bolj resni gospodarski krizi, francoski predsednik Nicolas Sarkozy pa se je tudi na zasedanju voditeljev držav EU-ja zavzel za skupni evropski odgovor na krizo. Sredi novembra je Eurostat pokazal, da je območje evra prvič v recesiji. Evropska unija je nato konec decembra predstavila načrt oživitve evropskega gospodarstva v krizi, ki naj bi stal 200 milijard evrov.

Je Hrvaška pripravljena na EU?
Ko so na Hrvaškem ubili Ivano Hodak ter lastnika tednika Nacional Iva Pukanića in Nika Franjića, je Bruselj ostro obsodil nasilje, pojavili pa so se tudi pomisleki o pripravljenosti Hrvaške na vstop v EU. Konec oktobra je nato na dan prišla novica, da naj bi Slovenija ovirala Hrvaško na njeni poti v EU, kar so na MZZ-ju odločno zanikali, Evropska komisija pa je sporočila, da bi lahko Hrvaška pogajanja končala že konec leta 2009. Francija si je takrat zadala, da bo odpravila zastoj v pristopnih pogajanjih Hrvaške z Evropsko unijo, ki naj bi nastal zaradi slovenskih pripomb.

V začetku decembra je na Kosovu začela delovati civilna misija EU-ja Eulex, s katero naj bi okrepili moč zakona, njihovi pripadniki pa naj bi nadzirali policijo, pravosodje in carino. Evropski voditelji so na decembrskem zasedanju v Bruslju dosegli dogovor, da bodo članice do leta 2020 zmanjšale izpuste ogljikovega dioksida za 20 odstotkov v primerjavi z letom 1990. 12. decembra je kot 25. država v schengenski sistem vstopila tudi Švica.

Slovenska rdeča luč Hrvaški
Borut Pahor je 11. decembra prvič zagrozil Hrvaški z rdečo lučjo, s tem pa se je strinjal tudi vodja opozicijske SDS Janez Janša in ostale politične stranke v Sloveniji. 17. decembra je premier Pahor tako dokončno prižgal rdečo luč in Hrvaški onemogočil zaprtje 11 poglavij v pogajalskem procesu z EU-jem. Glavna težava so bili zemljevidi, ki so jih Hrvati priložili k pogajalskim dokumentom, in ki so po mnenju Slovenije prejudicirali mejo. Slovenija je zahtevala, naj Hrvaška izjavi, da zemljevidov ne bo uporabljala v morebitni arbitraži, kar pa so Hrvati odločno zavrnili in dejali, da spornih zemljevidov ni. Slovenija je tako na 11 poglavij podala zadržke in predstavila sporne dokumente, ki predstavljajo mejo, ki še ni določena. Hrvaška je bila kljub blokadi prepričana, da to ne bo vplivalo na njeno približevanje Uniji, Francija je kot predsedujoča dejala, da na mizi ostaja njen kompromisni predlog, Češka pa je kot prihodnja predsedujoča država dejala, da bi bila rešitev za slovensko-hrvaški spor hkraten vstop vseh balkanskih držav v Evropsko unijo.

Francija bo predsedstvo 1. januarja predala Češki.

B. T.