Revščina in socialna izključenost ne vplivata le na blaginjo posameznika in njegovo vključevanje v družbo, temveč tudi zavirata gospodarski razvoj. EU zato v evropskem letu boja proti revščini in socialni izključenosti poudarja pomembnost kolektivne odgovornosti v boju proti revščini in s tem potrebo, da se v ta boj vključijo tudi oblasti, civilna družba in podjetja.

Cilj EU-ja: izkoreninjenje revščine koristi družbi kot celoti
V evropskem letu 2010 želi EU dati besedo tistim, ki se vsak dan spopadajo z revščino in socialno izključenostjo, ter povečati ozaveščenost javnosti o teh temah. Med cilji evropskega leta 2010 sta priznavanje pravice revnim in socialno izključenim do dostojnega življenja in popolne vključenosti v družbo ter krepitev občutka, da politika družbenega vključevanja pripada vsem. Ob tem bo poudarjena odgovornost vsakega posameznika pri odpravljanju revščine in marginalizacije.

Poleg tega si je EU za cilj evropskega leta 2010 zadal bolj povezano družbo, v kateri nihče ne dvomi o tem, da izkoreninjenje revščine koristi družbi v celoti, in v kateri bi vsi akterji prevzeli svoj del odgovornosti.

Evropejci menijo, da živijo v revščini
Raziskava Eurobarometra, objavljena konec oktobra lani, je pokazala, da 73 odstotkov Evropejcev meni, da je revščina v njihovi državi splošna težava, 89 odstotkov pa jih od svoje vlade pričakuje sprejetje nujnih ukrepov za reševanje teh težav. Čeprav ne vidijo Evropske unije kot najbolj odgovorne v boju proti revščini, jih veliko meni, da ima pomembno vlogo. 28 odstotkov jih je njeno vlogo ocenilo kot zelo pomembno, 46 odstotkov pa kot še kar pomembno.

Glede na raziskavo Eurobarometra ne odstopamo niti Slovenci. Kar 78 odstotkov jih meni, da je v Sloveniji razširjena revščina, 21 odstotkov jih meni, da revščina ni razširjena, odstotek vprašanih pa ni vedel, v kolikšni meri je oz. ni razširjena revščina.