SKEI bo v kratkem s stavko znova terjal izpolnitev svojih zahtev. Foto: MMC RTV SLO
SKEI bo v kratkem s stavko znova terjal izpolnitev svojih zahtev. Foto: MMC RTV SLO
Lidija Jerkič, SKEI
"Rezerve so. Vsi sedaj kažemo na ministrstvo za delo in na vlado, a tudi pri delodajalcih ni vse tako, kot je treba. Najlažje je vedno "prihraniti" pri plačah ..." Foto: MMC RTV SLO

Sindikat kovinske in elektro industrije je za 13. januar prihodnje leto napovedal začetek dalj časa trajajoče stavke v podjetjih kovinske industrije. Stavka bo trajala do izpolnitve zahtev, sindikat pa bo ves čas na voljo za pogajanja. Za napoved stavke so se v sindikatu odločili, ker se pogajanja "niti niso dobro začela". SKEI zahteva dvig najnižje izplačanih plač v kovinski industriji na vsaj 600 evrov neto in izplačilo 150 evrov dodatka za člane sindikata. Zahteva tudi plačilo nadomestila za čas stavke.

"Rezerve so. Vsi sedaj kažemo na ministrstvo za delo in na vlado, a tudi pri delodajalcih ni vse tako, kot je treba. Najlažje je vedno "prihraniti" pri plačah, vedeti pa je treba, da plače predstavljajo v marsikaterem podjetju strošek, ki ni največji. Žal smo zamudili leta debelih krav in prilagajanje proizvodnje drugačnim razmeram (višja dodana vrednost), česar v tem trenutku ni mogoče spremeniti iz danes na jutri. nas pa to še čaka in ni najbolj enostavno. Zato se zahteve naslavljajo na vladno stran: razbremenitev plačdavkov, pri čemer bi del razbremenitve nosila država, del pa podjetja, je eden od načinov. S tem se povečajo neto prejemki, kar za nas je pomembno," pravi Jerkičeva.


Med drugim je orisala tudi začaran krog, ki ga v tržnem gospodarstvu na eni strani ustvarja starajoča populacija, študentsko delo, premalo novih delovnih mest ... kar kakršnimkoli pokojninskim reformam ali reformam študentskega trga dela, kot se trenutno dogaja, ne more biti dobra popotnica. "Imam hči, ki je študentka, pa tudi sama sem ves čas študija delala čez študentski servis. Poznam. Moje mnenje je naslednje: v Slovenij proizvajamo stvari, za katere je vsak strošek plače preveč. Zato delodajalci iščejo možnosti in luknje, torej delo, ki je čim manj obdavčeno."

"Študent tako prejme več neto na uro, kot zaposleni, delodajalca pa stane manj: tudi 50% ali več. Z njim nima težav zaradi dopustov, bolniške, prevozov, malice... tudi sindikata. Študent zaseda delovno mesto, ki bi moralo biti zasedeno z delavcem. Ti so na zavodu in ne morejo pomagati svojim otrokom, ali pa imajo tako nizke plače, da morajo študentje delati. Kontrole ni (inšpekcija ima že sedaj možnosti za posredovanje), ustavarja se siva ekonomija, ki sicer nekako vzdržuje socilani mir, povzroča pa revščino. Moje mnenje je, da je čas za študij in čas za delo (no, malo dela med študijem ne škodi). Da pa bi morali zbrati odločnost, znižati davčne obremenitve pri plačah in s tem: prvič razbremeniti stroške dela in, drugič, zajeti večji krog zavezancev, saj bi potem marsikoga zaposlili. Predvsem pa menjati proizvode, sicer bomo ves čas vsi predragi - na koncu tudi študenti. Nesoglasja povzroča revščina."