V približno 120 železarnah, livarnah in obratih elektroindustrije so stroji stali ves dan. 30 tisoč zaposlenih je zahtevalo dvig najnižjih plač na 600 evrov neto in izplačilo enkratnega dodatka. Predsednica Sindikata kovinske in elektroindustrije (SKEI) Lidija Jerkič je ocenila, da je v splošni opozorilni stavki sodelovala več kot polovica podjetij v panogi in več kot 70 odstotkov članstva. "Z odzivom smo zelo zadovoljni," je dejala.

"Prebuja se duh solidarnosti"
Splošna opozorilna stavka je potekala v večini večjih podjetjih panoge, kot so Gorenje, Kovinoplastika, Eti, MLM, Cimos, Liv Postojna, Iskratel in druga. Nekatera večja podjetja, med njimi železarne, so bila po besedah Jerkičeve v veliki zadregi, saj je bilo težko ustaviti proizvodnjo, ker bi lahko nastala nesorazmerna škoda. Tako je denimo v Metalu Ravne celodnevna opozorilna stavka potekala med fazami delovnega procesa v vseh organizacijskih enotah tako, da je bilo delo nekoliko upočasnjeno.

Stavki so se pridružili tudi člani drugih sindikatov in nečlani, povsod pa je bilo po navedbah Jerkičeve mogoče zaznati podporo, ki so jo izkazali tudi z zbiranjem podpisov za trajajočo stavko in podporo zahtevam protestnega shoda, napovedanega za 28. november. "Ugotavljam, da se zbuja duh solidarnosti, kar je lahko samo uspeh za naprej," je dodala.

GZS: SKEI pretirava
O uspešnosti stavke pa niso prepričani na Gospodarski zbornici Slovenije. Pravijo, da "referendum SKEI-ja" ni uspel, saj se je po njihovih informacijah stavke udeležilo manj kot tretjina vseh zaposlenih v panogah kovinske in elektroindustrije. Prepričani so, da SKEI pretirava glede obsega stavkovnega vala: "V pretiravanjih o obsegu stavkovnega vala vidimo poskus sindikata SKEI za svojo lastno promocijo, za katero je pripravljen žrtvovati tudi številna delovna mesta."

V posameznih podjetjih so po njihovih navedbah člani sindikata fizično šikanirali tiste delavce, ki so hoteli delati. Zato GZS poziva k razumu in socialnemu dialogu, saj po njihovem mnenju praksa izsiljevanja s stavko ali bojkotiranje dialoga v okviru ekonomsko-socialnega sveta pomeni oddaljevanje od rešitve vprašanja nizkih plač in premajhne konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.

Nedopusto, da plače ne dosegajo praga revščine
Pogajanja z delodajalci v kovinski in elektroindustriji v preteklih dneh niso prinesla rezultatov. Delodajalci po besedah predsednice sindikata SKEI Jerkičeve niso ponudili nobene konkretne ponudbe, zato je bila stavka po njenem mnenju edino orožje za resnejša pogajanja in dosego rezultata.

Zahteve sindikata so: dvig najnižjih plač na 600 evrov neto in enkratni dodatek v višini 150 evrov bruto za vse člane sindikata. Po besedah Jerkičeve plačo, ki ne dosega praga revščine, v dejavnosti prejema skoraj četrtina zaposlenih, kar je nedopustno, poroča Radio Slovenija.

V omenjenih treh panogah je po podatkih sindikata trenutno zaposlenih 81.000 delavcev, letos oz. od začetka krize pa naj bi poniknilo približno 20.000 delovnih mest. Po avgustovskih statističnih podatkih je nekaj manj kot 24.000 zaposlenih v teh dejavnostih prejemalo manj kot 600 evrov neto plače.
Delodajalci: Naročil je manj, dialog poteka Po mnenju delodajalcev so sindikalne zahteve nerealne, zlasti v zdajšnjih razmerah, ko so se naročila zmanjšala v povprečju za 35 odstotkov. Po njihovem mnenju je bila neupravičena tudi današnja stavka, saj sta se obe strani v preteklih dneh dogovorili, da se pogajanja nadaljujejo.

Če opozorilna stavka ne bo obrodila sadov, se lahko proizvodnja kmalu znova zaustavi. Stavki naj bi se po četrtkovih besedah Jerkičeve pridružili tudi drugi sindikati, in sicer Sindikat kovinske, elektro- in metalurške industrije Neodvisnost, Sindikat kovinske, elektroindustrije in elektronike pri KS 90, Solidarnost in Alternativa.

Delodajalci so po besedah Jerkičeve skušali v posameznih podjetjih preprečiti stavko ali s ponudbami za začasne rešitve ali za premostitev krize. V kar nekaj podjetij so se, tako Jerkičeva, dogovorili "za približno tisto, kar so bile stavkovne zahteve".