To so med drugim ugotavljali ekonomisti na pogovoru Centra za poslovno odličnost Ekonomske fakultete in ponudili nekaj razmislekov, kako naj se na vse to odzove Evropa.
Bolj kot neposredna škoda carin so očitne posledice splošne negotovosti in nepredvidljivosti.

"Zabojniki v tem trenutku stojijo na odprtih morjih preprosto zato, ker se ne ve, kako izvesti carinjenje. Dobava blaga je v bistvu v zaostanku v vse smeri. V resnici so kljub vsemu vidni že ne preveč dobri kratkoročni učinki," je povedala profesorica mednarodnega poslovanja Maja Zalaznik.

"Vidni dobavitelji avtomobilske industrije so se zdaj znašli v zanimivi situaciji. V tem trenutku imajo ogromno naročil nemških avtomobilistov, ki želijo v naslednjih treh mesecih, za kolikor je pač ta moratorij napovedan, izvoziti v ZDA, kolikor se pač da. Seveda se s tem že ustvarja ekonomsko neravnovesje," dodaja direktor inštituta za strateške rešitve Tine Kračun.

Kako naj se torej Evropa odzove na to, da je Donald Trump svet vrgel s tečajev in razbil Zahod, kot pravi profesor mednarodnih financ Mojmir Mrak. Evropska unija se ne more odzvati brezkompromisno in odločno, ker je odvisna od ZDA.

"Storitve so lahko zelo pomemben instrument v odgovarjanju na Trumpove stvari. Ampak se moramo zavedati, da če bomo to naredili kot prvi korak, moramo vedeti, kaj bomo naredili v drugem, tretjem in četrtem koraku. Žal je Evropa toliko ranljiva na tem področju, če hočete, IT-jevskem, vojaškem, tako da si tukaj neke zaostritve čisto do konca ne more privoščiti, kot si jo Kitajska," pravi Mrak, ki ga skrbi, ali se bo Evropa sposobna v nekaj letih osamosvojiti na ključnih strateških področjih. Ve, kaj je treba narediti glede konkurenčnosti in obrambe, a ima dve orjaški oviri, denar in odločanje s soglasjem, pravi Mrak: "Evropska unija, če se hoče iti te stvari zares, bo morala na tem področju odločati s kvalificirano večino. To je vprašanje za Slovenijo. A smo pripravljeni?"

Tine Kračun vidi med rešitvami regionalno povezovanje.