Kot so pojasnili v Beli hiši, prejšnja carinska stopnja ni vključevala že obstoječih 20-odstotnih carin, ki jih je Trump pred časom uvedel zaradi domnevne vloge Kitajske pri dotoku prepovedanega mamila fentanil v ZDA.

Najnovejše 125-odstotne carine ne zajemajo izdelkov, kot so aluminij in jeklo ter avtomobili. Za te je ameriški predsednik pred tem uvedel ločene 25-odstotne carine.

Sredne 125-odstotne dodatne carine prav tako ne veljajo za blago, kot so baker, farmacevtski izdelki, polprevodniki, les in energetski izdelki. Za nekatere od teh izdelkov je Trump že nakazal, da jih namerava obravnavati z ločenimi carinami.

Medtem so začele veljati kitajske 84-odstotne carine na uvoz ameriškega blaga, ki jih je Kitajska uvedla v odgovor na zvišanje ameriških uvoznih carin. Kitajska je carine zvišala s prejšnjih 34 odstotkov.

"Na podlagi pomanjkanja spoštovanja, ki ga je Kitajska izkazala do svetovnih trgov, zvišujem carine, ki jih Kitajski zaračunavajo ZDA, na 125 odstotkov. To začne veljati takoj," je v sredo na svojem družbenem omrežju Truth Social zapisal Trump.

Peking je poleg zvišanja carin sprejel omejitve za več kot deset ameriških podjetij. Med drugim njihovi direktorji ne smejo vstopiti v Kitajsko ali tam vlagati.

Kot poroča BBC, naj bi teoretično carine bolj prizadele Kitajsko kot ZDA. Kitajska podjetja so lani v ZDA prodala za skoraj 440 milijard dolarjev blaga, kar je trikrat več, kot je znašal ameriški izvoz na Kitajsko. A stanje je veliko kompleksnejše, opozarjajo analitiki.

84-odstotne kitajske carine bodo imele večji učinek na ameriška kmetijska podjetja, za katera je Kitajska največji trg. Ameriški proizvajalci bodo tako kmalu začutili zmanjšanje kitajskega povpraševanja.

Peking pripravljen na dialog

Kitajska vlada se ne boji provokacij, je v odzivu na najnovejše ameriške carine na družbenih omrežjih sporočila predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva Mao Ning.

"Mi smo Kitajci. Ne bomo se uklonili," je še zapisala ob zgodovinskem videu iz obdobja korejske vojne. Video prikazuje nekdanjega vodjo kitajske komunistične partije Mao Cetunga, ki je med korejsko vojno ZDA dejal, da "ne glede na to, kako dolgo bo trajala vojna, ne bodo nikoli popustili".

Predstavnica kitajskega ministrstva za trgovino He Jongčian pa je poudarila, da je Kitajska pripravljena na dialog z ZDA, ki pa mora biti vzajemen.

Washington so v Pekingu tako pozvali k srečanju na "pol poti", a hkrati znova poudarili, da se bodo, če kompromisa ne bo mogoče doseči, "borili do konca".

"Naša vrata so odprta za dialog, ki pa mora temeljiti na vzajemnem spoštovanju in enakopravnosti," je dejala He.

ZDA je opozorila, da bodo njihove carine za mednarodne trgovinske partnerice močno vplivale na svetovno gospodarsko stabilnost. "ZDA so v zadnjem času napovedale uvedbo poštenih carin za vse svoje trgovinske partnerice, vključno s Kitajsko, a te resno posegajo v zakonite pravice in interese kitajskih podjetij. Močno vplivajo tudi na stabilnost svetovne gospodarske ureditve," je še dejala He.

V Pekingu menijo, da so ameriške carine uperjene proti vsemu svetu. Ameriške carine "resno škodujejo pravilom, ki temeljijo na večstranskem trgovinskem sistemu, in resno vplivajo na stabilnost svetovnega gospodarskega reda. To je predrzno dejanje, ki je v nasprotju z voljo celotnega sveta in je uperjeno proti vsemu svetu," je dejal tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Lin Džian.

Kitajska naj bi se pripravljala na Trumpove ukrepe

Urednik za geopolitična vprašanja pri časopisu Economist David Rennie je za BBC dejal, da se je Kitajska podrobno pripravljala na Trumpove ukrepe in da ima na voljo tako kratkoročne kot dolgoročne protiukrepe.

Peking naj bi že v času predvolilne kampanje spoznal, da bo Trump z ukrepi meril na Kitajsko. Ta razmišlja, kako naj z ukrepi zoper ameriške izdelke prizadene Trumpove volivce in pridobi Trumpovo pozornost, medtem ko takšne izdelke začne kupovati drugje, je dejal Rennie.

Kitajska naj bi dolgoročno razmišljala o preoblikovanju svojega gospodarstva in njegovi preusmeritvi stran od velike odvisnosti od izvoza.

Opozorilo za kitajske turiste in študente

Trgovinska vojna med Kitajsko in ZDA se že preliva v druge odnose med državama. Kitajsko ministrstvo za kulturo in turizem je izdalo opozorilo za kitajske državljane, v katerem jih poziva, naj bodo "previdni" pri potovanju v ZDA in naj pred potjo "v celoti ocenijo tveganja".

Ministrstvo je kot razlog navedlo "poslabšanje kitajsko-ameriških gospodarskih in trgovinskih odnosov in domači varnostni položaj v ZDA".

Svoje opozorilo je izdalo tudi kitajsko ministrstvo za izobraževanje. Vse študente je pozvalo k "oceni varnostnih tveganj", ko se odločajo o študiju v ZDA. To opozorilo je odziv na zakon, sprejet v ameriški zvezni državi Ohio, o omejevanju "vpliva" Kitajske v državnih univerzah.

90-dnevna zamrznitev višjih carin

Medtem ko se trgovinska vojna med največjima svetovnima gospodarstvoma zaostruje, je Trump v sredo za druge države uvedel 90-dnevno zamrznitev dviga carin.

Trump se je po svojih besedah za zamrznitev odločil, ker ga je 75 držav zaprosilo za pogajanja o carinah.

Ostajajo pa 10-odstotne t. i. vzajemne carine in 25-odstotne carine na uvoz jekla, aluminija in avtomobilov.

Kot je za Radio Slovenija poročal Andrej Stopar, so pri tem oči posebej pozorno uprte v Kanado, ki se je v nasprotju z zadržano Mehiko odločila za protiukrepe, vse tri države pa povezuje severnoameriški trgovinski sporazum in dodatno zapleta njihove odnose.

A po besedah ameriškega ministra za trgovino Howarda Lutnicka bo Kanada morala sprejeti, da so se razmere zelo spremenile.

Kanadski premier Mark Carney je v odzivu na zamrznitev Trumpovo odločitev označil za "dobrodošel oddih za svetovno gospodarstvo". Na družbenem omrežju X je še zapisal, da bodo Kanada in ZDA začele pogajanja o novih gospodarskih in varnostnih odnosih takoj po zveznih parlamentarnih volitvah, ki bodo 28. aprila.

Medtem ko se neprestanim spremembam Trumpovih ukrepov svetovni voditelji čudijo in strašijo gospodarstvenike, je ameriški finančni minister Scott Bessent zatrdil, da je bila zamrznitev carin predvidena. A Trump je nakazal, da je panika trgov, ki je sledila njegovim napovedim, vplivala na njegovo razmišljanje. Kljub večdnevnemu vztrajanju, da se njegove politike ne bodo spremenile, je v sredo dejal: "Treba je biti fleksibilen."

Sorodna novica Trump za večino držav začasno zaustavil dvig carin, za Kitajsko zvišal na 125 odstotkov

Razlogi za zamrznitev carin

"Želel bi vam povedati, da je Trump prelisičil svet, kar podpiram. Vendar pa je bila motivacija velik skok donosnosti 30- in 10-letnih obveznic finančnega ministrstva. Ljudje so razprodajali naše obveznice. Japonska, ki jih ima največ, jih je razprodajala. Množična razprodaja obveznic pomeni, da ljudje izgubljajo zaupanje v ameriško gospodarstvo, v sposobnost sklepanja poslov z nami," je o razlogih za 90-dnevno zamrznitev višjih carin dejal analitik prorepublikanske televizije Fox News Charles Gasparino.

"Ljudje so se ves čas osredotočali na delniške trge. Trg obveznic in trgi posojil so tisti, ki so ožilje gospodarstva, in ti trgi so se sinoči sesuli. Zato imamo 90-dnevno zamrznitev carin," je dejal Gasparini.

Vlagatelji so se po Trumpovi najavi carin prejšnji teden kot vedno v časih kriz umaknili z borz in se preselili v obveznice ameriškega finančnega ministrstva, ki so doslej dolga desetletja veljale za zanesljivo in varno naložbo.

Ko ljudje na veliko kupujejo obveznice, jim cena raste, donos pa pada. Ko jih razprodajajo, jim cena pade, donos pa narašča.

Na družbenih medijih se medtem vrstijo pozivi kongresu, naj Trumpu odvzame pooblastila za carine, dokler ne bo prepozno. Podjetja namreč, kot poudarjajo, ne morejo načrtovati poslov v takšnih razmerah, ki se spreminjajo iz dneva v dan. Trump je na primer v sredo novinarjem povedal, da bo morda izvzel nekatera podjetja iz carin, ampak se bo o tem odločal "po občutku".

Republikanska večina v predstavniškem domu sicer v sredo ni dovolila glasovanja o predlogu, ki bi preklical domnevne izredne razmere, na podlagi katerih je Trump zvišal carine. S parlamentarnim manevrom je republikanska večina glasovanje o tem premaknila morda šele na oktober.

Pozitivni odzivi na zamrznitev

Trumpova odločitev za zamrznitev višjih carin je naletela na pozitivne odzive po svetu.

"Trgovinska vojna ni v nikogaršnjem interesu. Ne želimo nobenih carin," je dejal tiskovni predstavnik britanske vlade. Po navedbah Downing Streeta se miren in premišljen pristop obrestuje, Trumpova odločitev pa za Združeno kraljestvo kratkoročno ne bo pomenila večjih sprememb.

Premier Keir Starmer je poudaril, da zgolj gospodarski dogovor z ZDA ali morebitna zagotovitev nižjih carin ne bo dovolj.

Japonska vlada je sporočila, da pozitivno sprejema Trumpovo odločitev. Kot so dodali v Tokiu, pa Japonska "še naprej odločno zahteva, da ZDA vnovič preučijo svoje ukrepe v povezavi z vzajemnimi carinami, carinami na jeklo in aluminij ter carinami na avtomobile in avtomobilske dele". Avtomobilski sektor na Japonskem, Japonska je tesna zaveznica ZDA, predstavlja pomemben steber gospodarstva.

Na Trumpovo odločitev se je odzvalo tudi Združenje držav jugovzhodne Azije (Asean), ki je danes po srečanju ministrov za gospodarstvo članic desetčlanskega bloka sporočilo, da "ne bodo uvedli nobenih povračilnih ukrepov" in da so se pripravljeni pogovarjati.

Večino članic združenja, ki ga sestavljajo Brunej, Kambodža, Vietnam, Indonezija, Laos, Malezija, Filipini, Tajska, Singapur in Mjanmar, bi doletele visoke, večinoma več kot 30-odstotne ameriške carine.

Članice Aseana so izrazile globoko zaskrbljenost zaradi njihove uvedbe, vendar poudarjajo, da povračilni ukrepi ne bi bili koristni, saj so bile ZDA lani največji vir neposrednih tujih naložb in drugi največji trgovinski partner združenja Asean.

Latinska Amerika zagovarja enotnost in solidarnost

Na Trumpovo odločitev so se odzvale tudi države Latinske Amerike, ki pozivajo k oblikovanju enotne fronte proti "arbitrarnim ukrepom" Washingtona.

"Ne moremo še naprej delovati ločeno, ko se svet na novo organizira. ZDA na novo rišejo svoj gospodarski zemljevid, ne da bi se vprašale, kdo je ostal zadaj," je dejala predsednica Hondurasa Xiomara Castro, ki je v sredo gostila srečanje enajstih voditeljev članic Skupnosti latinskoameriških in karibskih držav (CELAC).

"Samovoljne carine destabilizirajo mednarodno gospodarstvo in zvišujejo cene. Zgodovina nas uči, da trgovinske vojne nimajo zmagovalcev," je dejal brazilski predsednik Lula da Silva, ki vodi največje gospodarstvo v Južni Ameriki.

"Latinska Amerika in Karibi potrebujejo enotnost in solidarnost (...) ter krepitev regionalnega povezovanja," pa je menila mehiška predsednica Claudia Sheinbaum.

EU razmišlja o večji nabavi plina iz ZDA

Evropski komisar za energijo Dan Jorgensen je za britanski časopis Financial Times dejal, da bo EU ob vse večjem pritisku ameriškega predsednika razmislil o kupovanju več zemeljskega plina iz ZDA.

Večja gospodarska negotovost od pandemije

Glede na kazalnik časopisa Financial Times je Trumpu uspelo povzročiti največjo stopnjo gospodarske negotovosti v zadnjih 20 letih. Nezanesljivost, ki jo je doma in po svetu povzročil ameriški predsednik, je po tem kazalniku precej večja od tiste, ki jo je pred nekaj leti sprožila pandemija covida-19.

Na podatke je opozoril novinar časopisa John Burn-Murdoch. "Pri divjem nihanju med političnimi stališči, dajanju prednosti in nato zavračanju novega svetovalca vsak teden ter uporabi nasprotujočih si utemeljitev pri vsakem koraku tudi posamezni obrati v smer zdrave pameti ne ustavijo kaosa," je dejal.

"Skoraj vsak teden imamo drugačno carinsko politiko, v zadnjem času skoraj vsak dan. Celo danes je carinska stopnja proti Kitajski poskočila s 125 na 145 odstotkov," je sporočila direktorica gospodarskih analiz pri inštitutu Progress Tahra Jirari. Poudarila je, da bodo dolgoročne odločitve podjetij o naložbah skoraj nemogoče.

Glavni naložbeni direktor pri podjetju ReSolve Asset Management Adam Butler je dejal, da je negotovost, ki jo povzroča Trump, resnična grožnja svetovni gospodarski rasti v srednjeročnem obdobju, saj si nihče ne bo upal sprejemati odločitev o zaposlovanju in naložbah.

"Splošno zaupanje v ZDA kot varen kraj za naložbe je že upadlo," pa je po navedbah časopisa Financial Times dejal svetovalec za upravljanje in analitik s področja kibernetskega vojskovanja Guy-Phillippe Goldstein.