Države članice so podprle uvedbo carin na uvoz blaga iz ZDA, ki jih je Bruselj sredi marca napovedal v odzivu na uvedbo 25-odstotnih dodatnih carin na uvoz jekla in aluminija v ZDA. Po neuradnih informacijah je za glasovalo 26 članic, proti je bila le Madžarska.

"EU je prepričan, da so ameriške carine neupravičene in škodljive, saj povzročajo gospodarsko škodo obema stranema, pa tudi svetovnemu gospodarstvu," piše v izjavi Evropske komisije, kjer so poudarili željo po pogajanjih z ZDA, da bi našli uravnoteženo in obojestransko koristno rešitev.

Ker bodo ameriške carine zajele za približno 26 milijard evrov evropskega izvoza, je Evropska komisija pripravila dolg seznam izdelkov, za katere bodo večinoma uvedene 25-odstotne carine, za manjši del pa 10-odstotne. Izračuni kažejo, da bi to zajelo uvoz ameriških izdelkov v višini približno 21 milijard evrov, je poročal dopisnik RTV Slovenija iz Bruslja Igor Jurič.

Sorodna novica Marko Lovec o carinah: EU naj cilja na krog okoli Trumpa

V skladu s predlogom komisije bodo po neuradnih informacijah prihodnji torek začeli veljati carinski protiukrepi iz let 2018 in 2020, ki jih je EU uvedel oziroma napovedal v okviru trgovinskega spora v času prvega predsedniškega mandata Donalda Trumpa, ko je uvedel 25-odstotne carine na uvoz jekla in 10-odstotne carine na uvoz aluminija. Po dogovoru z administracijo Joeja Bidna jih je Unija začasno ustavila oziroma preložila.

Ti ukrepi med drugim vključujejo 10- oziroma 25-odstotne carine na uvoz riža, sladke koruze, arašidovega masla, brusnic ter tobaka in tobačnih izdelkov iz ZDA.

Sredi maja se bo začela uporabljati še večina preostalih proticarinskih ukrepov, ki jih EU uvaja v odziv na razširjene ameriške carine na uvoz jekla in aluminija. 25-odstotne carine bodo med drugim po neuradnih informacijah veljale za uvoz vrste izdelkov iz jekla in aluminija, pa tudi za uvoz mesa in mesnih izdelkov (perutnina in govedina), jajc, medu, določene zelenjave in sadja ter kave.

Za sojo in mandlje naj bi se medtem 25-odstotne dodatne carine začele uporabljati šele 1. decembra.

Na osnutku seznama so bili tudi tudi ameriški viski bourbon in druge alkoholne pijače, a jih komisija po pogovorih z državami članicami in drugimi deležniki na predlagani končni seznam ni uvrstila. Umaknili so tudi mlečne izdelke.

Na komisiji so ob glasovanju držav članic poudarili, da je mogoče protiukrepe kadar koli odpraviti, če bodo ZDA pristale na pravično in uravnoteženo rešitev, ki bi jo dosegli v pogajanjih.

Evropska komisija medtem ukrepe v odziv na pretekli teden uvedene 25-odstotne dodatne carine na uvoz avtomobilov v ZDA in danes uveljavljene t. i. vzajemne carine v višini 20 odstotkov na uvoz večine preostalega blaga iz EU-ja še pripravlja.

Prednost dajejo pogajanjem

Po besedah govorca Evropske komisije Olofa Gilla so povračilni ukrepi zasnovani tako, da bi povzročili kar najmanj škode evropskemu gospodarstvu in bili hkrati kar najmočnejši vzvod pri pogajanjih z ZDA. Ponovil je, da si Unija ne želi carin, da ni začela tega in da želi razrešiti položaj v pogajanjih z ameriškimi partnerji.

V Bruslju poudarjajo, da dajejo pogajanjem prednost pred povračilnimi ukrepi, za zaprtimi vrati pa radi povedo, da na podlagi ravnanja ameriške strani ni popolnoma jasno, kaj pravzaprav želijo doseči s carinami. Zato za zdaj tudi ne želijo hiteti s sprejemanjem novih povračilnih ukrepov, ker računajo na pogajanja.

Sorodna novica Trump za večino držav začasno zaustavil dvig carin, za Kitajsko zvišal na 125 odstotkov

ZDA s presežkom na področju storitev

Trump je sicer zavrnil evropsko ponudbo, da bi ZDA in EU popolnoma odpravili carinske stopnje za industrijske izdelke, je pa za odpravo ameriškega trgovinskega primanjkljaja znova predlagal, da bi Evropejci množično kupovali ameriški utekočinjeni plin. Bruselj se za to načeloma zanima, a hkrati poudarja, da je to tudi stvar ponudbe in cene.

V Bruslju sicer ves čas poudarjajo, da Američani izpostavljajo samo trgovinski primanjkljaj, pozabljajo pa na presežek, ki ga sami ustvarjajo na področju storitev. Kot je poročal dopisnik RTV Slovenija, je bil po izračunih Bruslja tako leta 2023 skupni evropski presežek v trgovini z ZDA le 48 milijard evrov. To razliko pa je po mnenju Bruslja moč zmanjšati brez večjih težav.

Evropska komisija sicer zaradi carin, ki jih je za veliko večino držav na svetu uvedel Trump, deluje v treh smereh. Prva je pozivanje Washingtona k pogajanjem o carinah, druga je priprava novih povračilnih ukrepov, če bodo potrebni, zaradi 25-odstotnih ameriških carin na evropske avtomobile in zaradi t. i. vzajemnih 20-odstotnih carin. Tretja smer pa je krepitev trgovinskih vezi s partnericami po svetu, saj z njimi Unija opravi kar 83 odstotkov vse trgovine. S 76 državami ima tako že sklenjene različne trgovinske sporazume, kar je največ na svetu.