ZDA in Evropska unija so za 90 dni zamrznile uvedbo načrtovanih dodatnih carin na uvoz blaga, da omogočijo pogajanja glede novih trgovinskih sporazumov. Ne glede na to pa se Bruselj pripravlja na možnost, da diplomatska prizadevanja ne bodo prinesla rešitve za trgovinski spor z največjim svetovnim gospodarstvom.

Predsednica Evropske komisije je v intervjuju za britanski Financial Times dejala, da ima EU na razpolago širok nabor mogočih protiukrepov, če pogajanja ne bodo potekala na zadovoljiv način, intervju v Financial Timesu povzema nemška tiskovna agencija DPA.

"Na primer, lahko bi uvedli dajatev na prihodke od oglaševanja digitalnih storitev," je dejala predsednica Evropske komisije.

Iz Bruslja so medtem sporočili, da bo evropski komisar za trgovino Maroš Šefčovič v ponedeljek odpotoval v Washington, kjer se bo z ameriškimi kolegi pogovarjal o carinah, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Šefčovič gre v ameriško prestolnico "v dobri veri, da poskusi najti rešitve, ki bodo v korist vsem nam", je novinarjem povedal tiskovni predstavnik komisije Olof Gill.

Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo za tri mesece zamrznil dvig t. i. vzajemnih carin za uvoz blaga iz okoli 60 držav in EU-ja razen za Kitajsko. Za uvoz iz EU-ja so želeli dodatno carinsko stopnjo dvigniti na 20 odstotkov, vendar pa bodo tako rekoč za vse države sveta v prihodnjih 90 dneh v ZDA veljale 10-odstotne dodatne carine.

EU je nato napovedal 90-dnevni odlog izvajanja protiukrepov v odziv na marca uvedene 25-odstotne dodatne carine na uvoz jekla in aluminija v ZDA.

Nemčija opozarja, da EU nima alternativ

Ameriške carine na uvoz blaga bodo ameriško gospodarstvo prizadele bolj kot evropsko, je ob zasedanju finančnih ministrov EU-ja v Varšavi povedal evropski komisar za gospodarstvo Valdis Dombrovskis.

"Glede na naše zadnje simulacije vpliva ameriških carin bi se obseg ameriškega BDP-ja do leta 2027 skrčil za od 0,8 do 1,4 odstotka. Negativni vpliv na EU bi bil medtem manjši, znašal bi okoli 0,2 odstotka," je povedal Dombrovskis.

Pojasnil je, da te ocene ne upoštevajo sredne odločitve Trumpa, da zamrzne dvig t. i. vzajemnih carin. Upoštevana je torej 20-odstotna dodatna carinska stopnja za uvoz večine blaga iz EU-ja, pa tudi ločene dodatne carine na uvoz jekla, aluminija in avtomobilov.

Službe Evropske komisije redno posodabljajo napovedi, saj se ameriška trgovinska politika stalno spreminja, je še povedal komisar. "Zato trenutno ne bi dajal prevelikega poudarka točnim številkam, saj se bo položaj zagotovo spremenil," je dejal. Ocene so bolj namenjene temu, da dobimo občutek, kakšen je negativen vpliv na gospodarstvo EU, ZDA, pa tudi preostalega sveta.

Gospodarske posledice bi bile po oceni Bruslja še hujše, če bi bile ameriške carine stalne, preostale države pa bi sprejele nadaljnje protiukrepe. Obseg ameriškega BDP-ja bi se v prihodnjih letih skrčil za od 3,1 do 3,3 odstotka, obseg evropskega za od 0,5 do 0,6 odstotka, preostalega sveta pa za 1,2 odstotka, je povedal Dombrovskis.

Aktualni nemški finančni minister Jörg Kukies je ob prihodu na zasedanje pozval k previdnosti pri sprejemanju protiukrepov. "Pri digitalnih podjetjih moramo biti previdni, ker nimamo resnih alternativnih možnosti," je v Varšavi dejal Kukies.

Predstavniki podjetij so po ministrovih besedah poudarili, da ni ponudnikov storitev v oblaku ali umetne inteligence, ki bi jih lahko uporabili kot alternativo ameriškim ponudnikom. Prav tako bi bilo zelo pomembno razpravljati tudi o tem, kako bi lahko izboljšali digitalno moč EU-ja, je dodal.

ECB pripravljen ukrepati

Evropska centralna banka (ECB) je pripravljena ukrepati, če bodo dodatne ameriške carine ogrozile finančno stabilnost, je dejala predsednica ECB-ja Christine Lagarde.

"ECB je vedno pripravljen uporabiti instrumente, ki jih ima na voljo," je Lagarde dejala v Varšavi. Po njenih besedah v zadnjem času opažajo "določeno mero nestanovitnosti". "Toda v Evropi, zlasti v območju z evrom, opažamo, da trgi, vključno s trgi obveznic, delujejo urejeno," je povedala.

Svet ECB-ja bo sicer prihodnji teden znova odločal o prihodnji denarni politiki.

"EU nima pogajalske pozicije, ker nima lastne digitalne industrije"

Strokovnjaki imajo do obdavčitve ameriških storitev različna stališča, pri čemer so številni prepričani, da bi morali o obdavčitvi tehnoloških velikanov vsekakor razmišljati, ne glede na aktualno carinsko vojno.

"Gre za monopoliste, ki zagotavljajo tehnološko storitev, izrinjajo domače oglaševalce in brezplačno zajedavsko uporabljajo domače medijske vsebine," je v pogovoru za Radio Slovenija dejal Marko Lovec s fakultete za družbene vede.

Igor Masten z ljubljanske ekonomske fakultete je po drugi strani opozoril, da Evropska unija na področju tehnoloških velikanov ne more konkurirati ZDA. "Tukaj res nimamo pogajalske pozicije, ker tako rekoč nimamo lastne digitalne industrije. Preprosto se na tem področju ne bo dalo nič narediti čez noč," je dejal.

Se pa Masten strinja, da so prav carine, protekcionizem in deglobalizacija odlična spodbuda za večjo evropsko podporo razvoju digitalnih velikanov.