"Evropskim partnerjem lahko rečem le, ostati moramo enotni. Tistemu, ki bi skušal reševati težavo sam zase, ne bi uspelo," je opozoril gospodarski minister v odhodu Robert Habeck.

Evropska unija popušča Franciji in Italiji, zato ne bo dodatnih carin na ameriški alkohol, zaradi katerih bi ZDA lahko še dvignile carine na evropski alkohol.

Italijanska premierka Giorgia Meloni pa je napovedala, da bo prihodnji teden odpotovala na pogovore o carinah z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom.

Meloni je sicer Trumpova zaveznica, vendar obenem želi pred ameriškimi carinami ubraniti italijansko industrijo, ki je usmerjena v izvoz. Italija je imela lani za Nemčijo in Irsko tretji največji trgovinski presežek z ZDA med državami članicami EU-ja.

Premierka je Trumpovo odločitev o carinah označila za napako, vendar je opozorila, da bi protiukrepi EU-ja lahko zaostrili trgovinsko vojno, in pozvala k pogajanjem, s katerimi bi ublažili krizo.

Bruselj razmišlja o carinah

Evropska komisija razmišlja o uvedbi od 10- do 25-odstotnih dodatnih carin na nabor izdelkov iz ZDA kot odzivu na dodatne carine, ki jih je Trump sredi marca uvedel na jeklo in aluminij.

Med naborom predlaganih izdelkov s 25-odstotno carinsko stopnjo so po poročanju portala Politico soja, sladka koruza, riž, mandlji, pomarančni sok, brusnice, tobak, železo, jeklo, aluminij, nekatera plovila in vozila, tekstil, nekatera oblačila in ličila.

Carine bi začele veljati 16. maja, za nekatero blago, kot so soja in mandlji, pa 1. decembra.

Seznam predlaganih izdelkov, ki ga je pridobil Reuters, vključuje perutnino, jajca, drugo meso, sadje, žita, rastlinska olja, pivo, vino, les, preproge, oblačila, steklovino, žvečilne gumije, zobno nitko, nekatere drage kamne, kosilnice, sesalnike in toaletni papir.

EU razmišlja o uvedbi 10- ali 25-odstotnih carin na ameriško blago v vrednosti 22 milijard evrov, medtem ko je škoda, ki jo bo EU imel zaradi dodatnih ameriških carin na jeklo in aluminij, ocenjena na okoli 26 milijard evrov, navaja Politico.

Poleg načrtovanih dodatnih carinskih stopenj je EU z aprilom poostril obstoječe zaščitne ukrepe za jeklo in zmanjšal uvoz iz ZDA za 15 odstotkov. Komisija proučuje tudi uvozne kvote za aluminij, poroča Reuters.

Komisija je seznam izdelkov po besedah evropskega komisarja za trgovino Maroša Šefčoviča članicam predstavila v ponedeljek. Po srednem odločanju bi del ukrepov začel veljati sredi aprila, del pa sredi maja, je pojasnil.

Evropske borze okrevajo; stabilna nafta in evro

Tečaji delnic na pomembnejših borzah v Evropi so po nedavnih razprodajah, ki jih je povzročila odločitev ZDA za t. i. vzajemne carine na uvoz blaga praktično z vsega sveta, v torek nekoliko okrevali. Vlagatelji upajo na umiritev svetovne trgovinske vojne s sprejetjem trgovinskih sporazumov. Cene nafte in evra so medtem precej stabilne.

Tečaji vrednostnih papirjev prav tako okrevajo v New Yorku.

V preteklih dneh so se zaradi skrbi, ki jih povzroča carinska vojna med državami, občutno znižale tudi cene nafte, ki pa so trenutno stabilne. Za 159-litrski sod teksaške nafte, ki bo dobavljena maja, je bilo treba na borzi v New Yorku popoldne po evropskem času odšteti 60,83 dolarja, kar je 13 centov več kot v ponedeljek. V Londonu so se junijske terminske pogodbe za severnomorsko nafto brent doslej pocenile za pet centov, na 64,16 dolarja.

Vlagatelji upajo, da bo državam uspelo doseči trgovinske sporazume in da bo Washington nekatere carine omilil. Večina držav je izrazila pripravljenost na pogovor, medtem ko so v Pekingu poudarili, da bodo v trgovinski vojni z ZDA šli "do konca". Analitiki sicer svarijo pred novimi pretresi na borznih trgih, ki bi jih lahko prineslo nadaljnje stopnjevanje trgovinske vojne.

"EU ne želi carin"

V Bruslju so v odziv na Trumpove izjave poudarili, da si EU ne želi carin. "Želimo se jim izogniti. Nismo mi krivi za ta položaj, želimo ga popraviti," je povedal tiskovni predstavnik komisije Olof Gill.

Dodal je, da čakajo ameriške partnerje, da se začnejo pogovarjati. Ena od možnih rešitev pa je brezcarinsko trgovanje z industrijskim blagom, je še povedal Gill.

Tiskovna predstavnica komisije Anna-Kaisa Itkonen je dodala, da se je Unija pripravljena z ZDA pogajati tudi o okrepitvi sodelovanja na področju energetike, vključno z dodatnimi nabavami ameriškega utekočinjenega zemeljskega plina (LNG). EU trenutno polovico takšnega plina uvozi iz ZDA.

Poudarila je sicer, da se želi EU izogniti temu, da bi bil preveč odvisen od enega dobavitelja. Zato si prizadeva za diverzifikacijo dobav LNG-ja, je dejala Itkonen. O številkah, ki jih je omenjal Trump, ni želela govoriti, saj pogodbe o dobavi energije temeljijo na povpraševanju in ceni, ki pa se spreminjata.

Komisija naj bi svoj odziv na najnovejše ameriške carine sicer lahko predstavila že v začetku prihodnjega tedna. "Pričakujem, da bi to lahko storili že prihodnji teden," je novinarjem dejal Gill.

Trump pravi, da bi morale države EU-ja kupovati ameriško energijo

Ameriški predsednik Donald Trump je v odgovoru na predlog EU-ja, ki je v ponedeljek ZDA ponudil brezcarinsko trgovanje na področju industrijskega blaga, dejal, da bi morale države Evropske unije kupovati ameriško energijo.

Sam predlog EU-ja po njegovem mnenju ne zadostuje za odpravo njihovega trgovinskega primanjkljaja.

"EU ne kupuje naših avtomobilov, kmetijskih izdelkov, praktično ne vzame ničesar," je dejal Trump. Da bi lahko ZDA prejele ponudbo EU-ja za obojestransko izvzetje carin na avtomobile in drugo industrijsko blago, bi morale odpraviti zunanjetrgovinski primanjkljaj, ki ga imajo v trgovini z EU-jem.

Države EU-ja bi se morale po njegovih besedah zavezati, da bodo kupile energijo v vrednosti tega primanjkljaja. Posel bi moral biti vreden 350 milijard dolarjev, je ocenil. Medtem podatki ameriškega trgovinskega urada kažejo, da je primanjkljaj ZDA v blagovni menjavi z EU-jem lani dosegel 235,6 milijarde dolarjev.

EU je v ponedeljek ZDA ponudil brezcarinsko trgovanje z ZDA na področju industrijskega blaga, je dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. "Pripravljeni smo se pogajati z ZDA. Ponudili smo brezcarinsko trgovanje za industrijsko blago, kar smo uspešno uvedli s številnimi drugimi trgovinskimi partnericami," je dodala.

Von der Leyen govorila z Lijem

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je medtem o posledicah ameriških carin za svetovno gospodarstvo po telefonu govorila s kitajskim premierjem Li Čiangom.

Predsednica komisije je v pogovoru poudarila pomen stabilnosti in predvidljivosti za svetovno gospodarstvo.

V odzivu na obsežne motnje, ki so jih povzročile ameriške carine, je po njenem mnenju odgovornost Evrope in Kitajske, da podpreta močen reformiran sistem trgovanja, ki bo pravičen in svoboden ter bo temeljil na enakih konkurenčnih pogojih.

Poudarila je tudi ključno vlogo Kitajske pri morebitnem preusmerjanju blaga iz tretjih držav, ki bi ga te zaradi carin namesto v ZDA začele izvažati drugam. Von der Leyen in Li sta razpravljala o vzpostavitvi mehanizma za spremljanje trgovinskih tokov, so še navedli na komisiji.

Predsednica je v pogovoru dejala tudi, da je treba nujno poiskati strukturne rešitve za to, da bi EU in Kitajska uravnotežila trgovinski odnos in da bi imela evropska podjetja boljši dostop do kitajskega trga.

Li je, kot je poročala kitajska tiskovna agencija Šinhua, Ursuli von der Leyen dejal, da ima Peking potrebna orodja za obvladovanje nasprotnih interesov. "Kitajska makroekonomska politika letos v celoti upošteva različne negotovosti in ima zadostno rezervo političnih orodij. Kitajska se lahko v celoti zavaruje pred škodljivimi zunanjimi učinki. Prepričani smo, da lahko ohranimo trajen in zdrav gospodarski razvoj," je Lija povzela francoska tiskovna agencija AFP.