"Kitajska je odigrala narobe, zgrabila jih je panika – edina stvar, ki si je ne morejo privoščiti," je Trump zapisal z velikimi črkami v objavi na svojem družbenem omrežju Truth Social.
Kitajska bo prihodnji teden kot odgovor na nove ameriške carine uvedla dodatne 34-odstotne carine na ves uvoz ameriškega blaga, je sporočil Peking, ki je ob tem zaostril pogoje poslovanja za več ameriških podjetij in vložil tožbo pri Svetovni trgovinski organizaciji (WTO).
"Za vse uvoženo blago s poreklom iz ZDA bodo poleg trenutno veljavne carinske stopnje uvedene dodatne carine v vrednosti 34 odstotkov," je sporočilo kitajsko finančno ministrstvo.
Kitajsko ministrstvo za trgovino je uvedlo nadzor nad izvozom sedmih redkih zemelj, vključno z gadolinijem, ki se običajno uporablja pri slikanju z magnetno resonanco, in itrijem, ki se uporablja v potrošniški elektroniki.
Nov padec delnic; Mrak v Odmevih: Vlada velika negotovost
Kot je v Odmevih dejal ekonomist Mojmir Mrak, je ključen razlog za padec vrednosti delnic velika negotovost, ki jo zaznava podjetniški sektor. "Ko je bil Trump izvoljen, še do pred nekaj meseci, so šli indeksi močno gor, zdaj pa je bilo to v dveh dneh izničeno. To kaže, da so bili tudi trgi presenečeni nad obsegom uvedenih carin. Carine so bile sicer napovedane, vendar pa so bile tehnično narejene tako, da nimajo čisto nobene ekonomske logike." Kot je pojasnil, je Trump uvedel carine tudi za države, s katerimi imajo ZDA trgovinski presežek, po njegovi oceni pa je bil cilj kaznovati ključne tekmece, Kitajsko, pa tudi EU, vendar pa je poleg tega uvedba carin prizadela vrsto držav, ki so bile postranska škoda. "Vidi se, da ta stvar nima vsebinske logike in bo precej udarila nazaj tudi ZDA."
Dotaknil se je tudi vloge dolarja. Kot je dejal, je v nasprotju s kriznimi razmerami v preteklosti, ko je dolar vedno pridobival vrednost, zdaj drugače, dolar še naprej pada. "To kaže na bistveno spremembo, da se vloga dolarja v svetu spreminja, in to hitreje, kot je računal Trump. Želel je, da se vrednost zmanjšuje, vendar pa, da ostane svetovna valuta. Dejstvo pa je, da je dolar danes kot svetovna valuta v bistveno slabšem položaju kot pred dvema dnevoma." Po profesorjevi oceni Trump s svojimi potezami odpira pot Kitajski za povečanje vpliva. "Logično je, da so Kitajci odgovorili z isto višino carin, EU je tu ubral drugačno pot." Po profesorjevem mnenju mora EU dobro premisliti ne le prvega koraka, ta je po njegovi oceni lahko zelo učinkovit – EU uvede carine na storitve, kjer imajo ZDA presežek, kar pomeni, da bi jih uvedba carin zabolela –, temveč tudi nadaljnje korake.
Kot je še dejal, zadnje dogajanje potrjuje, da gre svet v drugačno strukturo, sistem, kot smo ga poznali 40 let, se zdaj dokončno prelamlja. "Ne bi rekel, da se je to začelo s Trumpom, začelo se je že prej, se pa je v zadnjem obdobju intenziviralo. Vsi so bili presenečeni, da so bile stopnje carin tako visoke, višje, kot so pričakovali."
Iz Pekinga so sporočili tudi, da so zaradi ameriških carin sprožili postopek pred WTO-jem. "Kitajska je vložila pritožbo v okviru mehanizma WTO-ja za reševanje sporov," so zapisali v izjavi.
Kitajske oblasti so na seznam podjetij z omejitvami pri izvozu dodali še 16 ameriških podjetij, ki delujejo na Kitajskem in izvažajo v ZDA, pri čemer so kot razlog navedli grožnje "nacionalni varnosti in interesom".
Poleg tega so na seznam nezanesljivih pravnih oseb zaradi domnevnega vojaškega sodelovanja s Tajvanom in dejanj, za katera pravijo, da "resno škodujejo" njihovi suverenosti in razvojnim interesom, uvrstile 11 ameriških podjetij in jim tako otežile poslovanje.
Za Kitajsko so ZDA pod Trumpovim vodstvom od januarja že dvakrat uvedle po 10-odstotne carine, kar pomeni, da bo skupna vrednost carin na kitajski uvoz po novem 54-odstotna.
Kitajska že 20-odstotnim dajatvam Washingtona ni ostala dolžna in je na začetku marca uvedla 10-odstotne in 15-odstotne carine na uvoz ameriških kmetijskih pridelkov.
V Pekingu so že v četrtek dejali, da "ostro nasprotujejo" novim carinam, in napovedali protiukrepe za zaščito svojih pravic in interesov.
"Čas, ko lahko postaneš bogat"
Trump je v petek vlagateljem, ki vlagajo v ZDA, povedal, da se njegova politika ne bo nikoli spremenila, čeprav so svetovni delniški trgi po napovedi novih carin za vse države po svetu in povračilnih ukrepih Kitajske padli že drugi dan.
"Vlagateljem, ki prihajajo v ZDA in vlagajo ogromne količine denarja, sporočam, da se moja politika ne bo nikoli spremenila. To je odličen čas, da postaneš bogat, bogatejši kot kadar koli prej," je še zapisal na družbenem omrežju Truth Social.
Prvi mož Feda opozarja na posledice carin
Predsednik ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed) Jerome Powell je dejal, da bodo carine povišale inflacijo in upočasnile gospodarsko rast ZDA, medtem ko je Trump pozval Powlla, naj zniža obresti.
Trump je danes skušal odgovornost za svoje gospodarske politike znova zvaliti na centralno banko in Powlla.
"To bi bil odličen čas, da predsednik Feda Jerome Powell zniža obrestne mere. Vedno zamuja. Cene energije so se znižale, obrestne mere so se znižale, inflacija se je znižala, celo jajca so se pocenila za 69 odstotkov, delovna mesta so narasla, vse to v dveh mesecih – velika zmaga za Ameriko," je na omrežju Truth Social zapisal Trump in Powlla pozval, naj se neha igrati politiko.
Fed s svojo denarno politiko išče ravnotežje med trajno gospodarsko rastjo, stabilno stopnjo zaposlovanja in nizko inflacijo, pri kateri si je za cilj zadala dva odstotka letno. Ameriška gospodarska rast za zdaj ostaja stabilna, trg delovne sile je trden, inflacija pa še vedno ni na ciljni vrednosti in Fed se trenutno ukvarja najbolj s tem.
Razen Trumpa do zdaj še noben ameriški predsednik v zgodovini ni tako odkrito skušal politično vplivati na denarno politiko od vlade neodvisne centralne banke. To je počel vse od razglasitve prve predsedniške kandidature leta 2016. Ko je bil kandidat in mu je politično ustrezalo šibko gospodarstvo, je banko pozival k višanju obresti. Ko je bil na položaju, je zahteval nižanje obresti in to počne tudi zdaj.
"Postaja jasno, da bo povišanje carin bistveno večje od pričakovanj. Enako velja tudi za posledice, ki bodo vključevale višjo inflacijo in počasnejšo gospodarsko rast," je dejal Powell in zatrdil, da še ni čas za spremembo denarne politike.
Fed si je zaradi še vedno previsoke inflacije vzel premor pri nižanju ključne obrestne mere, ki ostaja na ravni od 4,25 do 4,50 odstotka.
Čez leto dni bo manj nezanesljivosti glede carinskih politik in tudi posledice bodo precej jasne, je na letni konferenci društva za poslovno novinarstvo v Arlingtonu v Virginiji dejal Powell, ki je znova zavrnil možnost svojega predčasnega odstopa. Mandat na čelu Feda mu poteče ob koncu prihodnjega leta.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje