Zaradi zaostrovanja trgovinske vojne med ZDA in Kitajsko se je nafta pocenila za en dolar in se giblje na najnižji ravni v štirih letih. Strah pred recesijo, ki se je zaostril zaradi trgovinskega konflikta med dvema največjima gospodarstvoma, je izničil okrevanja na borzi.

Kitajsko ministrstvo za trgovino je po tem, ko so ZDA zagrozile z dodatnimi, 50-odstotnimi carinami, če ta ne bo umaknila povračilnih carin na uvoz ameriškega blaga, sporočilo, da ne bodo sprejeli "izsiljevalske narave" ZDA.

Ministrstvo je dodalo, da se bodo proti carinam borili "do konca", poroča BBC.

Grožnjo ameriškega predsednika Donalda Trumpa z dodatnimi 50-odstotnimi carinami na kitajsko blago je kitajsko ministrstvo označilo kot "napako za napako". Ministrstvo za trgovino je zahtevalo, da se opustijo vsi načrti za carine in da se ameriško-kitajski spori rešujejo z dialogom.

Kitajski časopis v državni lasti People's Daily kitajske protiukrepe označuje za "upravičene, zakonite, močne in zadržane", za ameriške carine pa so zapisali, da zasledujejo "ameriško hegemonijo".

V prispevku z naslovom Pritiski in grožnje gotovo niso pravi način za ukvarjanje s Kitajsko je časnik Trumpovo vlado kritiziral zaradi "zlorabe orožja carin", Kitajsko pa branil kot "branilko multilateralizma".

People's Daily je tudi postavil pod vprašaj učinkovitost Trumpove "trgovinske vojne proti Kitajski". Ti ukrepi so po oceni časnika bolj škodovali ZDA kot Kitajski.

Oster je bil tudi komentar uredništva kitajske tiskovne agencije Šinhua, ki je Trumpa obtožilo "čistega izsiljevanja". Logiko delovanja ZDA so označili za "povsem absurdno". Po mnenju uredništva Washington misli, da lahko sprejema ukrepe po želji in da se mu nihče ne sme upreti. "To ni diplomacija. To je prisila, preoblečena v politiko," po poročanju Guardiana piše Šinhua.

Stopnjevanje carin

Washington je februarja sprejel 10-odstotne carine na uvoz vsega kitajskega blaga, marca pa jih je povišal na 20 odstotkov. Prejšnji teden je Trump napovedal dodatne 34-odstotne carine na kitajsko blago.

Pri tem so izvzeti nekateri ključni proizvodi, kot so farmacevtski proizvodi, polprevodniki in les.

Kitajska je za ZDA tretji največji vir uvoza, po EU-ju in Mehiki.

Tarča ameriških sankcij, 32-odstotnih, je tudi Tajvan, ki je sporočil, da je pripravljen na pogajanja "kadar koli". Tajpej predlaga brezcarinski dogovor, odstranitev preprek za trgovino in povečanje vlaganja v ZDA.

Vietnam pripravljen povečati nakupe ameriškega blaga

Vietnam je pripravljen okrepiti nakupe ameriškega blaga, med njimi proizvodov za varnost in obrambo, je pred uvedbo ameriških uvoznih carin v vrednosti 46 odstotkov, načrtovano v sredo, sporočila vietnamska vlada.

Napovedala je pristop k pogajanjem z ZDA za dosego dogovora, ki bi vodil v uravnoteženo trgovino med državama.

Vietnam je ameriško vlado že zaprosil za vsaj 45-dnevni zamik uvedbe uvoznih carin. V tem času bi ta južnoazijska država, ki ji ZDA predstavljajo največji izvozni trg, pridobila čas za pogajanja, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Dogovor želijo v Vietnamu skleniti čim prej, konec maja naj bi se v ZDA odpravila delegacija in sklenila dogovor. Trump je bil sicer z Vietnamom na zvezi že v petek in sporočil, da so bili pogovori obetavni.

V soboto so začele veljati 10-odstotne dodatne carine na uvoz blaga v ZDA, ki jih je Trump označil za vzajemne. Za okoli 60 držav bodo v sredo uvedene še višje uvozne carine, za Vietnam v višini 46 odstotkov. Trump je sicer dopustil možnost pogajanj z državami, ki so stopile v stik z Belo hišo v želji po carinskih pogajanjih.

Strokovnjaki medtem poudarjajo, da bodo ameriške uvozne carine močno zarezale v gospodarsko rast Vietnama, ki je precej odvisen od izvoza v ZDA. Bruto domači proizvod bi se lahko samo zaradi tega zmanjšal za tri odstotke.

Ameriške carine močno skrbijo tudi vlagatelje. Potem ko je bila vietnamska borza v ponedeljek zaradi praznika zaprta, je danes zaznala približno šestodstotni padec.