Kot je sporočil tiskovni predstavnik mjanmarske vojaške hunte, so po petkovem potresu z magnitudo 7,7 doslej potrdili 3085 smrtnih žrtev, 341 ljudi je še vedno pogrešanih, 4715 pa jih je bilo v potresu poškodovanih. Kitajski državni medij CCTV poroča, da je število smrtnih žrtev naraslo na 3145.

Šest dni po potresu se iskanje morebitnih preživelih se nadaljuje, čeprav so možnosti, da bi v ruševinah še našli preživele, sicer minimalne.

Po besedah tiskovnega predstavnika vladajoče hunte so reševalci in humanitarni delavci prispeli iz 17 držav s skoraj 1000 tonami zalog in materiala za pomoč. Ob tem se je mednarodni skupnosti in reševalcem zahvalil za pomoč.

Razmere v državi bi se lahko še poslabšale, saj vremenoslovci napovedujejo obilno deževje od nedelje do 11. aprila. To bi lahko ogrozilo območja, ki jih je potres najbolj prizadel, kot so Mandalaj, Sagaing in glavno mesto Najpjido.

Najbolj številčni so kitajski humanitarni delavci, katerih modre in oranžne uniforme se trenutno pogosto pojavljajo na videoposnetkih, ki krožijo po družbenih medijih. Objave pogosto spremljajo izrazi hvaležnosti Kitajski, katere prvi reševalci so poleg indijskih in ruskih kolegov iz ruševin hotelov, šol in samostanov potegnili več preživelih.

Reakcija pomeni spremembo v negativnem sprejemu, ki ga je Kitajska pogosto deležna na mjanmarskih družbenih medijih zaradi svoje podpore nepriljubljeni vojaški hunti.

Kitajsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da je ukrepalo takoj po tem, ko je Mjanmar mednarodni skupnosti poslal prošnjo za pomoč. Peking je poslal več kot 30 reševalnih ekip z več kot 600 člani osebja, kitajski Rdeči križ pa je zagotovil več kot 200 milijonov dolarjev v denarni pomoči.

ZDA, ki so bile do nedavnega največji humanitarni donator na svetu, a se je to s prihodom Donalda Trumpa spremenilo, so ponudile razmeroma skromnih dva milijona dolarjev. Washington je tudi sporočil, da bo poslal tričlansko ocenjevalno skupino, čeprav je bil njihov prihod odložen zaradi težav pri pridobivanju vizumov vojaškega režima.