Kitajski povračilni ukrepi so še bolj pretresli svetovno gospodarstvo, ki so jih sprožile Trumpove carine, državni voditelji pa se sprašujejo, kako se odzvati na največjo motnjo svetovnega trgovinskega reda v zadnjih desetletjih.

Kratek predah, ki ga je bilo zaznati po odločitvi ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da za 90 dni ustavi carinske ukrepe, se je hitro razblinil, pozornost pa se je preusmerila na zaostrovanje trgovinske vojne med ZDA in Kitajsko.

Svetovne delnice so padle, dolar je zdrsnil, razprodaja ameriških državnih obveznic pa se je v petek okrepila, kar je ponovno podžgalo strahove na največjem trgu obveznic na svetu. Zlato, ki vlagateljem predstavlja varno zatočišče v kriznih časih, je doseglo rekordno vrednost.

Azijski indeksi so v petek večinoma sledili padcu Wall Streeta.

Ameriški finančni minister Scott Bessent je v četrtek dejal, da bodo dogovori z drugimi državami prinesli gotovost na trgu.

Bela hiša je tako sporočila, da bosta uradne trgovinske pogovore začeli ZDA in Vietnam. Vietnam je pripravljen omejiti pošiljanje kitajskega blaga v ZDA prek svojega ozemlja v upanju, da se bo tako izognil carinam.

Japonski premier Šigeru Išiba je medtem ustanovil delovno skupino za trgovino, ki upa, da bo prihodnji teden obiskala Washington.

Kitajska odgovarja na carine

Trump je na kitajsko blago uvedel carine v višini 145 odstotkov, Kitajska je na to odgovorila z novimi carinami, čeprav je Peking sporočil, da je to zadnjič, ko bo ukrepal, tudi če bo Trump svoje carine še povečal.

"Tudi če bi ZDA še naprej uvajale še višje carine, to ne bi imelo več nobenega gospodarskega pomena in bi se v zgodovino svetovne ekonomije zapisalo kot šala," je še dodalo finančno ministrstvo.

Trump je v četrtek novinarjem povedal, da bi se ZDA lahko dogovorile s Kitajsko, in dejal, da spoštuje kitajskega predsednika Ši Džinpinga. "Moj prijatelj je že dolgo časa in mislim, da bomo na koncu pripravili nekaj, kar bo zelo dobro za obe državi," je dejal.

Začasna ustavitev carin je le malo pripomogla k pomiritvi trgov zaradi trgovinske vojne ter naraščajočih stroškov, upadanja naročil in motenj v dobavnih verigah. Zlasti evropska podjetja so zaradi močnejšega evra na svetovnem trgu manj konkurenčna. Evro je v petek v primerjavi z dolarjem dosegel najvišjo vrednost v več kot treh letih.

Trumpova odločitev pomeni "krhek odmor", je na družbenem omrežju X zapisal francoski predsednik Emmanuel Macron, deloma zato, ker carine na jeklo, aluminij in avtomobile ter splošne 10-odstotne carine ostajajo. Krhek tudi zato, dodaja Macron, "ker 90-dnevni premor pomeni 90 dni negotovosti za vsa naša podjetja na obeh straneh Atlantika in širše".

EU v četrtek sporočil, da bo začasno ustavil vzajemne carine na uvoz iz ZDA. Nemški finančni minister Jörg Kukies je ob tem dejal, da se "mora ameriška stran zavedati, da bomo, če pogajanja ne bodo uspešna, ponovno razpravljali o odzivu".

Sanchez s Šijem za sodelovanje EU-ja in Kitajske

Španski premier Pedro Sanchez in kitajski predsednik Ši Džinping sta se zavzela za sodelovanje EU-ja in Kitajske v času napetosti zaradi ameriških carin, pa tudi medsebojnega trgovanja. Neravnovesja na tem področju ne bi smela biti ovira za krepitev odnosov, je na svojem tretjem obisku v Pekingu v dveh letih dejal Sanchez.

Ši je sredi trgovinske vojne, v kateri se je Kitajska znašla z ZDA, poudaril pomen sodelovanja med Pekingom in EU-jem, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Kitajska in Evropa bi morali izpolniti svoje mednarodne odgovornosti ter se skupaj upreti enostranskim praksam ustrahovanja," je po uvedbi visokih carin Washingtona dejal Ši.

Tovrstno skupno ukrepanje ne bi le zaščitilo skupnih pravic ter interesov, ampak tudi mednarodno poštenje in pravičnost, je po poročanju kitajske agencije Šinhua prepričan kitajski predsednik.

O pomenu sodelovanja med Španijo in EU-jem ter Kitajsko je spregovoril tudi Sanchez, ki meni, da pri tem trgovinske napetosti ne bi smele biti ovira.

Španija iz Kitajske uvozi za približno 45 milijard evrov blaga letno, izvozi pa ga tja za okrog 7,4 milijarde evrov. "Tako Španija kot EU imata s Kitajsko precejšen trgovinski primanjkljaj, ki ga moramo poskusiti popraviti," je priznal.

A kot je dodal, "ne smemo dovoliti, da bi trgovinske napetosti stale na poti potencialnemu napredku v odnosih med Kitajsko in Španijo ter med Kitajsko in EU-jem".

Španski premier je na tretjem obisku v Pekingu v zadnjih dveh letih. Nazadnje je bil tam septembra lani, ko je pozval EU, naj premisli o uvedbi visokih carin na kitajske električne avtomobile, in pozval k pravični trgovinski ureditvi.

EU je vztrajal, da so carine potrebne za zaščito evropskih proizvajalcev, češ da kitajska podjetja z državno podporo predstavljajo nepošteno konkurenco.