V novem parlamentu ima veliko večino parlamentarna skupina konservativnih strank, sledita ji socialistična in liberalna. Foto: EPA
V novem parlamentu ima veliko večino parlamentarna skupina konservativnih strank, sledita ji socialistična in liberalna. Foto: EPA
V francoskem mestu ob nemški meji bo znova živahno. Foto: EPA
Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, ki bo najverjetneje to funkcijo opravljal še nadaljnjih 5 let. Foto: EPA

Na delo parlamenta je veliko pripomb, dejstvo pa je, da gre za edino večnacionalno parlamentarno telo na svetu, katerega poslance volijo neposredno. Je tudi edino neposredno izvoljeno telo Evropske unije.

Skozi pristojnosti se zrcali tudi pomen Evropskega parlamenta. Pred 30 leti je imel bolj manifestativni pomen, saj so o vsem odločali le v telesih EU-ja, kjer imajo neposredno pristojnost vlade. Z leti pa je pridobival večjo veljavo. Ko in če bo konec tega leta uresničena lizbonska deklaracija (pogoj je ratifikacija v vseh državah, predtem pa se morajo o njej na ponovnem referendumu izreči še na Irskem, kjer so jo lani zavrnili), bo dobil Evropski parlament (EP) glede na Evropsko komisijo (EK - izvršni organ EU-ja) in Evropski svet (ES - osrednji politični organ, sestavljen iz predsednikov vlad) pravzaprav podobne pravice kot parlamenti v državah članicah.

Dileme o suverenosti
Pri tem pa se mnenja še zmeraj krešejo – izpeljava lizbonske deklaracije pomeni tako rekoč nov korak k integraciji, s tem pa se članice v interesu skupnosti odpovedujejo
(dvema tretjinama) avtonomnosti in suverenosti. Nekaterim se zdi to preveč. Zato uvajajo sočasno z novo lizbonsko ustavo, ki je kompromisni nadomestek širše zastavljene, a spodletele evropske ustave, varovalne mehanizme. Ustavno sodišče Nemčije je pred dvema tednoma razsodilo, da "lizbonska ustava" ni v nasprotju z nemško ustavo, vsekakor pa zahteva okrepitev pristojnosti nacionalnega parlamenta (bundestaga) v predhodnih postopkih – torej temeljitejše pripravljalne razprave pred odločanjem v EP-ju.

V resnici so v EP-ju najpomembnejše parlamentarne skupine (klubi), znotraj katerih se morajo uveljavljati tudi specifični nacionalni interesi. Vendar konservativna skupina ne razpolaga z absolutno večino, teoretično pa je mogoče, da je od drugih skupin tudi preglasovana.

Od leta 1979 so se pristojnosti EP-ja korak za korakom krepile: zdaj brez soglasja parlamenta ni mogoče sprejemati proračuna EU-ja in predpisov pri svobodnem pretoku ljudi, blaga in storitev, varovanju okolja in potrošnikov, povrhu tega pa potrjuje (voli) in razrešuje člane EK-ja (t. i. vlade EU-ja). Z Lizbonsko pogodbo so poleg uvedbe nekaterih novih funkcij EU-ja (stalnejši predsednik ES-ja) in natačnejše opredelitve funkcije visokega predstavnika za zunanjo in varnostno politiko (koordinator za zunanjo politiko) opredelili tudi način delovanja in glasovanja, ki zahteva potrebni kvorum, ki pa zaradi velikih in majhnih članic ni zgolj aritmetični, temveč kvalitativni seštevek glasov. Parlament potrjuje mednarodne sporazume EU-ja in ima pomembnejšo vlogo pri njenih mednarodnih odnosih.

Simbol Strasbourg
Načeloma se EP v plenumu sestaja dvanajstkrat letno, praviloma v Strasbourgu, čeprav ima sedež tudi v Bruslju, kjer zasedajo praviloma komisije in odbori. Ker je sedež komisije v Bruslju, kritiki menijo, da so vsakokratne selitve nepotrebne in predrage, vendar gre tudi za prestižno vprašanje Francije, temelječe na burni zgodovini in pomiritvi med Francijo in Nemčijo, kar je eden izmed temeljev ustanovitve EU-ja.

Ker lahko vsak od 785 parlamentarcev govori v uradnem jeziku svoje države, ki je tudi uradni jezik EU-ja, pa tudi za pomoč njihovemu delu, je parlamentu na voljo razvejan podporni aparat okoli 6.000 ljudi, od katerih je tretjina prevajalcev. V primerjavi s proračunom EU-ja, ki se giblje okoli 1 % narodnega dohodka vsake države članice (okoli 235 evrov na vsakega prebivalca), stane Evropski parlament vsakega prebivalca okoli 3 evre na leto.