Med podpisniki je tudi precej nevladnih organizacij, ki skupaj predstavljajo 55 milijonov ljudi.

Za omembo krščanskih korenin si najbolj prizadevajo Poljska, Španija in Irska, najbolj pa ji nasprotujejo v Franciji in Belgiji. Poljska je nedavno sporočila, da idejo o omembi krščanskih korenin v Evropi podpira najmanj deset od 25 sedanjih in prihodnjih članic povezave, ki se pogajajo o evropski ustavni pogodbi. Ta so zašla v slepo ulico decembra lani, ko se o nekaterih vprašanjih državam ni uspelo dogovoriti. Sedanje irsko predsedstvo si prizadeva, da bi pogajanja sklenili do julija.

Slovenija zadovoljna s predvideno formulacijo
Slovenija ne sodi med države, ki bi omembo krščanskih korenin Evrope rade videle v ustavi. Besedilo iz osnutka ustavne pogodbe, ki omenja kulturno, versko in humanistično dediščino, se zdi najbolj ustrezno.

"Menimo, da ta referenca zadostuje, kajti omenjanje različnih veroizpovedi lahko postane predmet spora," je lani na konklavu v Neaplju dejal slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel.