Ahern je leta 2004 z obilico težav dosegel načelno soglasje o besedilu ustavne pogodbe, ki pa je padla na referendumih v Franciji in na Nizozemskem. Foto: EPA
Ahern je leta 2004 z obilico težav dosegel načelno soglasje o besedilu ustavne pogodbe, ki pa je padla na referendumih v Franciji in na Nizozemskem. Foto: EPA

V pogovorih s predsednikom evropske komisije Josejem Manuelom Barrosom je Ahern, ki si je v vlogi predsedujočega povezavi med irskim predsedovanjem leta 2004 prizadeval za uskladitev obstoječega besedila, dejal, da dokumenta v primeru njegove razstavitve ne bi nikoli več sestavili, morebiten dogovor o novi ustavi pa bi bil po njegovem mnenju korak nazaj.

Nasprotuje tudi večanju pooblastil Unije na področju pravosodja, ki naj bi služila učinkovitejšemu boju proti terorju.

Že pred časom je svoj pogled o evropski ustavni pogodbi predstavil tudi francoski notranji minister, Nicolas Sarkozy, ki je tako prekinil francoski molk o pogodbi po njeni referendumski zavrnitvi v tej državi. Najverjetnejši kandidat desnice na aprilskih predsedniških volitvah v Franciji se je zavzel za predlog o t. i. mini ustavi, ki pa so ga že zavrnile Nemčija, Estonija in Irska, pogojno pa se z njim strinja Italija.