Dejal je, da ne podpira tega, da katera koli država blokira normalen pogajalski proces, ne glede na razlog, saj je to do države kandidatke povsem neupravičeno. Po njegovem mnenju bi bilo mnogo bolje nadaljevati in se nato, ko bi bilo vse urejeno, še enkrat lotiti težave, če še ne bi bila rešena. V nasprotnem primeru bi namreč lahko prišlo do upočasnjevanja procesa reform.

Nobelov nagrajenec za mir meni, da bodo tovrstni primeri odprli vprašanje, ali naj v Evropsko unijo sprejmemo nekoga, ki ima v določenih vprašanjih težave s sosedami, pri tem pa naj bi imel po poročanju avstrijske tiskovne agencije, s katero je opravil pogovor, v mislih Slovenijo.

"Slovenijo in Hrvaško moramo spraviti do rešitve"
Ahtisaari ima sicer tako s Slovenijo kot s Hrvaško dobre odnose, saj državi vesta, da se je zavzel za članstvo obeh v Evropski uniji. Prepričan je, da se bo rešitev za spor med Slovenijo in Hrvaško na koncu našla, "a moramo biti odločni, da ju spravimo do tja". V nasprotnem primeru Ahtisaari napoveduje, da bo spor končal na Meddržavnem sodišču v Haagu, kjer bi proces trajal več let, kar bi odložilo hrvaška pogajanja.

Na splošno je širitvenim procesom Ahtisaari naklonjen, saj so kljub težavam za Evropsko unijo zgodba o uspehu. V nasprotnem primeru bi bile namreč razmere v Evropi še bolj zapletene. Sam meni, da bosta tudi Srbija in Kosovo nekoč v Evropski uniji, kar pomeni, da bosta morali znati zaživeti druga z drugo. Kdaj natančno se bo to zgodilo, pa Ahtisaari ne more napovedati.