Odkrili so več kot 1.500 t. i. denarnih mul oz. prenašalcev, ki so jih izkoriščali za pranje denarja, in aretirali 168 osumljenih, so sporočili iz Zveze evropskih bank.

Kriminalne organizacije uporabljajo denarne mule – posrednike v transakcijah nezakonito pridobljenih sredstev – ki jim pomagajo pri prenosu denarja med bančnimi računi ali državami. S tem organizacije, ki se ukvarjajo tudi s preprodajo mamil ali trgovino z ljudmi, operejo denar. Velikokrat gre za kazniva dejanja računalniške kriminalitete, kot so vdori v informacijske sisteme, ribarjenje (phishing) in različne oblike spletnih goljufij.

V akciji, imenovani Emma 4, je sodelovalo več kot 300 bank in 20 bančnih združenj. Zveza evropskih bank je danes začela kampanjo ozaveščanja o tej problematiki. To je bila že četrta usklajena preiskava v tako velikem obsegu. Poleg evropskih organov pregona so sodelovali tudi preiskovalci iz ZDA. V 837 preiskavah so prijavili 26.376 sumljivih transakcij, s tem pa preprečili za 36,1 milijarde evrov oškodovanja.

Mule pogosto nedolžne žrtve
Europol sicer opozarja, da so posredniki pri pranju denarja pogosto nedolžne žrtve, ki nasedejo obljubi hitrega zaslužka. Žrtve so pogosteje tujci, brezposelni, študentje in ljudje v težkih finančnih položajih. Čeprav se "denarne mule" ne zavedajo, da sodelujejo pri zločinu, so tudi oni storilci kaznivih dejanj in so lahko kazensko preganjani. V preiskavi so še ugotovili, da kriminalci za privabljanje mul vse pogosteje uporabljajo družbena omrežja z oglaševanjem lažnih delovnih mest, ki naj bi prinašala hiter zaslužek.

V Sloveniji aretirali dve muli
V Sloveniji je policija v dneh akcije preiskovala 32 denarnih mul, ki so na svoje račune neupravičeno dobile denar iz kaznivih dejanj v skupni vrednosti 2,8 milijona evrov. V sodelovanju z Uradom za preprečevanje pranja denarja in slovenskimi bankami jim je uspelo začasno ustaviti 970.000 evrov in pri tem prijeli dve muli, sicer državljana Srbije. Za denarne mule v Sloveniji je značilno, da gre za tuje državljane, ki pri nas odprejo bančne račune zato, da nanje pridobijo nakazila sredstev, ki izvirajo iz kaznivih dejanj.

V preiskavi so ugotovili, da so storilci s ciljem oškodovati družbe v ZDA opravljali telefonske in spletne goljufije tako, da so družbam iz ZDA lažno prikazovali nekatera dejstva in okoliščine ter jih zavedli, da so nakazali denar na račune v Sloveniji, ki so bili pod nadzorom denarnih mul. Skupno so izvedli več kot 60 transakcij, s katerimi so si storilci pridobili okrog 3,7 milijona evrov protipravne premoženjske koristi in na tak način oškodovali 10 ameriških podjetij.

Nizka pojavnost pranja denarja v Sloveniji
Kot še ugotavljajo, je pojavnost kaznivih dejanj, povezanih s prenašanjem umazanega denarja, v Sloveniji za zdaj razmeroma nizka. Kljub temu pravosodni sistem uspešno zaznava tudi tovrstna kazniva dejanja in jih preganja. Okrožno državno tožilstvo je letos v Ljubljani v navezi s policijo sodelovalo pri pomembni zadevi goljufije, povezane s pranjem denarja. Ta je dobila sodni epilog - obdolženi je bil obsojen na eno leto in dva meseca zaporne kazni, sodba pa je pravnomočna, so izpostavili.