V banki so navedli, da preiskujejo za 200 milijard evrov transakcij, ki so bile med letoma 2007 in 2015 izvedene prek računov 15.000 nerezidentov, med katerimi so stranke iz Rusije, Azerbajdžana, Ukrajine in drugih nekdanjih sovjetskih republik. Od 15.000 računov, ki so pod nadzorom, jih je bilo pregledanih okoli 6.200.

Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP v banki še nimajo informacij, koliko denarja je bilo dejansko opranega prek estonske podružnice v omenjenem obdobju, so pa ocenili, da je 23 odstotkov spornih sredstev prišlo iz Rusije. "Velik del bančnih transakcij je sumljiv," je pojasnil Ole Spiermann iz odvetniške pisarne, ki sodeluje v preiskavi.

Pri tem AFP za primerjavo domnevno spornih 200 milijard evrov transakcij navaja, da je estonski celotni bruto domači proizvod lani dosegel 23 milijard evrov.

Že na začetku avgusta so danski tožilci sporočili, da so zadevo vzeli pod drobnogled, z neodvisno odvetniško družbo pa se je preiskave sumljivih poslov lotil tudi Danske Bank. V banki Borgenu sicer ne pripisujejo odgovornosti za nastale razmere, a je sam presodil, da je najbolje zanj, da banko zapusti.

Borgen: Nedolžen sem
"Čeprav sem s pravnega vidika nedolžen, sem na koncu odgovoren. Ni dvoma, da smo bili kot organizacija neuspešni in da nismo izpolnili pričakovanj," je po poročanju Reutersa dejal 54-letni Borgen, ki bo sicer ostal na položaju, dokler ne bo imenovan novi vodja banke.

Banka je sicer vedela, da imajo v Estoniji stranke, ki prinašajo velika tveganja.

Da bi si povrnili del ugleda, je banka napovedala, da bo približno 200 milijonov evrov namenila neodvisni fundaciji, ki se ukvarja s preprečevanjem finančnih kaznivih dejanj.