Pravila za "čas med papežema", protokol, ki velja od smrti starega do izvolitve novega, je v veljavi že stoletja, nazadnje pa ga je reformiral papež Janez Pavel II. Neposredno po papeževi smrti mora kardinal kamerlengo zapečatiti delovne in osebne papeževe prostore. Funkcija preneha vsem visokim cerkvenim zastopnikom – državnemu tajniku in kardinalom prefektom.

Sorodna novica Umrl je papež Frančišek, pokopan bo v preprostem grobu z napisom Franciscus

Na položaju pa zaradi vsakodnevnih nalog ostanejo kamerlengo, glavni spovednik in generalni vikar mesta Rim. Poseben položaj ima kamerlengo – od leta 2019 je na tem položaju Irec Kevin Farrell. Ta potrdi papeževo smrt, postane najvišja avtoriteta v Vatikanu in do izvolitve novega papeža upravlja apostolski sedež. S pomočjo kardinalov, zbranih v splošnem zboru kardinalov, določi datum pokopa.

Verniki se bodo od papeža lahko poslavljali od srede

Papeževe posmrtne ostanke so zvečer položili v krsto v kapeli njegove rezidence v Hiši svete Marte, kjer bo nato ležal v odprti krsti. Pred tem je kardinal komornik Kevin Farrell uradno potrdil papeževo smrt z obredom ob 20. uri.

Frančiškove posmrtne ostanke bodo nato prenesli v baziliko sv. Petra, kjer se bodo lahko verniki poslovili od pokojnega papeža. V baziliko bi jih lahko prenesli v sredo zjutraj, je povedal vodja vatikanskega tiskovnega urada Matteo Bruni.

Kardinalski vikar za rimsko škofijo Baldo Reina v ponedeljek ob 19. uri vodil mašo ob papeževi smrti v Lateranski baziliki, kamor so povabljeni duhovniki, diakoni in vsi verniki rimske škofije. Lateranska bazilika je druga največja cerkev v Rimu za baziliko svetega Petra.

Katoliška cerkev zdaj vstopa v devetdnevno obdobje žalovanja oz. devetdnevje, med katerim bodo kardinali določili datum pogreba. Pogreb običajno poteka od štiri do šest dni po smrti, žalni obredi pa trajajo devet dni po papeževi smrti. Iz Vatikana so po navedbah italijanske tiskovne agencije Ansa sporočili, da bo pogreb "v devetih dneh".

Na lastno željo bo Frančišek v leseni krsti pokopan zunaj Vatikana

Pogrebi papežev so bili v preteklosti tradicionalno razkošni, vendar je papež Frančišek pred smrtjo uvedel nova pravila za skromnejše pogrebne slovesnosti. To pomeni manj blišča in preprostejše obrede. Frančišek je tudi sicer med svojim pontifikatom zagovarjal skromnost in odločno zavračal blišč in razkošje v Cerkvi.

Tak naj bi bil tudi njegov pogreb, v skladu z njegovo željo pa naj bi Frančiška pokopali zunaj vatikanskega obzidja. V nasprotju s številnimi predhodniki si Frančišek namreč ni želel pokopa v kripti bazilike svetega Petra, temveč v rimski baziliki Marije Snežne. Ta cerkev je bil eden njegovih najljubših krajev v času njegovega življenja. Tja se je odpravil takoj po izvolitvi za papeža marca 2013. Baziliko je zadnjič obiskal na cvetno nedeljo prejšnji teden.

V skladu s Frančiškovimi navodili je namen prenovljenega obreda poudariti, da je papežev pogreb pogreb "pastirja in učenca Kristusa, ne pogreb vplivnega človeka tega sveta". Spremembe predvidevajo poenostavljen protokol. Tradicionalno pokojnega papeža prenesejo v apostolsko palačo, preden ga v baziliki sv. Petra položijo na katafalk ali dvignjen oder, na katerega se položi krsta ob pogrebnih slovesnostih.

Namesto tega bodo Frančiška položili v preprosto leseno krsto. Poleg tega ob krsti ne bo več položena papeška palica, ki ima na vrhu križ in predstavlja simbol moči. Tako kot doslej bodo papeževo truplo položili v leseno krsto, v kateri je pocinkana krsta. Ne bo pa dodatnih krst iz svinca in hrasta, kot sta bili za pogreb njegovega predhodnika Benedikta XVI., ki je umrl konec leta 2022 po odstopu leta 2013. To pomeni, da bodo namesto štirih uporabili samo dve krsti.

Po pogrebu in žalnih slovesnostih sledijo priprave na konklave

Sorodna novica Konklave: v prihodnjih tednih bodo kardinali v Vatikanu izbirali novega papeža

Ena najpomembnejših nalog zbora kardinalov je tudi organizacija volitev novega papeža oz. konklava, ki se je v preteklosti navadno začel v Sikstinski kapeli v Vatikanu med 15. in 20. dnem po smrti papeža. Papež Benedikt XVI. je to določilo spremenil tako, da se lahko konklave začne tudi prej, potem ko se v Vatikanu zberejo vsi kardinali elektorji. Točen datum začetka določijo kardinali, ki so v tem času v izolaciji. Iz Vatikana so po smrti Frančiška sporočili, da bodo volitve novega papeža v "enem mesecu".

Po papeževi smrti in do konca konklava v soglasju s kardinali kamerlengo ureja, kar "okoliščine narekujejo v obrambo pravic apostolskega sedeža in za njegovo pravično upravljanje". Pri tem mu pomagajo trije kardinali, ki jih izžrebajo (po enega iz vrst škofov, duhovnikov in diakonov), predhodno pa se mora o pomočnikih izreči kardinalski zbor. Kardinalski zbor zaseda v dveh kongregacijah, prva je splošna, druga pa posebna. Splošne se morajo udeležiti vsi kardinali, posebno pa sestavljajo kamerlengo in njegovi trije pomočniki.