"Dragi bratje in sestre, z veliko žalostjo sporočam, da je umrl naš sveti oče Frančišek. Zjutraj ob 7.35 se je rimski škof Frančišek vrnil domov k Očetu. Njegovo celotno življenje je bilo posvečeno služenju Gospodu in njegovi Cerkvi," je na vatikanski televiziji sporočil kardinal Kevin Farrell. Dodal je: "Učil nas je živeti vrednote evangelija z zvestobo, pogumom in univerzalno ljubeznijo, še posebej v korist najrevnejših in najbolj odrinjenih."
Vzrok smrti: možganska kap
Iz Vatikana so sporočili, da je vzrok papeževe smrti možganska kap. Ta je povzročila komo in nepovratno odpoved srca in ožilja, je razvidno iz mrliškega lista, ki so ga nocoj objavili v Vatikanu.
"Smrt je bila potrjena z elektrokardiografskim snemanjem," po poročanju francoske tiskovne agencije AFP piše v dokumentu, ki ga je podpisal direktor vatikanskega oddelka za zdravje in higieno, profesor Andrea Arcangeli.
Papeževa oporoka
V Vatikanu so objavili tudi papeževo oporoko, v kateri je znova potrdil, da želi biti pokopan v rimski baziliki Marije Snežne, ne pa v baziliki sv. Petra v Vatikanu. Ta cerkev je bila eden njegovih najljubših krajev v času njegovega življenja. Tja se je odpravil takoj po izvolitvi za papeža marca 2013. Baziliko je zadnjič obiskal na cvetno nedeljo prejšnji teden. V oporoki je Frančišek tudi zapisal, da želi biti pokopan na preprost način in da naj njegovo zadnje počivališče nosi le latinski zapis njegovega papeškega imena: Franciscus.
"Grob mora biti v zemlji, preprost, brez posebnega okrasja in samo z enim napisom: Franciscus," je zapisano v kratki oporoki. Papež Frančišek je ob koncu oporoke še prosil Gospoda, naj "tistim, ki so ga imeli radi in bodo še naprej molili zanj, nameni zasluženo nagrado".
Pogreb papeža Frančiška bo v devetih dneh, konklave za izvolitev njegovega naslednika pa v enem mesecu, so zatem sporočili iz Vatikana.
Papež Frančišek je imel v zadnjem obdobju veliko zdravstvenih težav. Zaradi bronhitisa so ga 14. februarja sprejeli v rimsko bolnišnico Gemelli, potem ko je imel več dni težave z dihanjem. Kmalu so sporočili, da ima pljučnico v obeh pljučnih krilih, zato je bil več kot mesec dni v bolnišnici. Zaradi okrevanja po bolezni se je v zadnjem času le redko pojavil v javnosti.
V nedeljo, na veliko noč, pa se je vendarle pojavil na Trgu svetega Petra in pozdravil vernike ob velikonočnem blagoslovu mestu in svetu ter jim zaželel prijetne praznike. Po končani poslanici je Frančišek v t. i. papamobilu še približno 15 minut krožil po trgu in kljub očitni utrujenosti mahal navzočim vernikom. Na velikonočni četrtek je obiskal zapornike v rimskem zaporu Regina Coeli.
Obdobje žalnih slovesnosti
S smrtjo papeža Frančiška se v skladu s tradicijo začenja proces žalnih slovesnosti in pogreba, ki bo dosegel vrhunec z zborom konklava kardinalov, ki bo izbral njegovega naslednika. Medtem bo vsakodnevne posle v Vatikanu vodil njegov komornik, irski kardinal Farrell, ki je potrdil papeževo smrt.
Leta 1998 postal nadškof Buenos Airesa
Papež Frančišek se je rodil 17. decembra 1936 v Buenos Airesu v Argentini kot Jorge Mario Bergoglio. Bil je najstarejši od petih otrok v priseljenski družini iz Italije.
Končal je srednjo tehnično šolo in pridobil naziv kemijskega tehnika, vendar ni nadaljeval znanstvene poti in se je navdušil nad vstopom k jezuitom.
V Čilu je študiral humanistične študije, ko se je leta 1963 vrnil v Buenos Aires, je na fakulteti Colegio Maximo San Jose v škofiji San Miguel študiral filozofijo, naslednji dve leti pa je poučeval književnost in psihologijo na dveh ustanovah. Med letoma 1967 in 1970 je v San Miguelu študiral teologijo. V katoliškega duhovnika je bil posvečen 13. decembra leta 1969, med letoma 1973 in 1979 je bil jezuitski provincialni predstojnik v Argentini, leta 1980 pa je postal rektor semenišča v San Miguelu, kjer je študiral. Na položaju je ostal do leta 1986, ko je odšel na doktorski študij v Nemčijo. Po vrnitvi v domovino je bil v Cordobi duhovni voditelj in spovednik. Leta 1998 je postal nadškof v glavnem mestu Buenos Aires, leta 2001 pa ga je papež Janez Pavel II. povabil na konzistorij in povzdignil v kardinala, pozneje pa je bil imenovan na več položajev v kuriji.
Papež postal 13. marca 2013
Novica, da bo novi papež Argentinec, je iz Vatikana prišla 13. marca 2013. Njegov predhodnik Benedikt XVI. je po slabih osmih letih kot prvi papež v več kot 600 letih odstopil konec februarja 2013. Izvoljen je bil zelo hitro, že v petem krogu glasovanja, pred začetkom volitev pa ni bil favorit. Bil pa je favorit na prejšnjem glasovanju leta 2005.
Kot je ob njegovi izvolitvi dejal slovenski kardinal Franc Rode, je bil konklave proti pričakovanjem eden najkrajših v zgodovini Katoliške cerkve."Tudi kardinali nismo pričakovali tako naglega razpleta," je takrat dejal Rode, glede izbora Neevropejca pa je dejal, da je želel kardinalski zbor z izvolitvijo Argentinca opozoriti na univerzalnost Cerkve in na odprtost do vseh narodov.
Ime si je nadel po Frančišku Asiškem
Novi vodja Rimskokatoliške cerkve si je ime nadel po Frančišku Asiškem, znanem po preprostosti in ponižnosti. S tem naj bi tudi nakazal vsebino svojega papeževanja, kot je dejal na prvem srečanju z novinarji, se bo zavzemal za "revno Cerkev za revne", in pojasnil, da je svoje papeško ime izbral, "ker je bil Frančišek Asiški človek revščine in človek miru".
Takrat 76-letni papež je med svojo prvo mašo dan po izvolitvi opozoril, da Cerkev potrebuje duhovno prenovo, sicer se bo njena vloga zmanjšala. Če se ne bo zganila, bi lahko Cerkev končala kot "dobrodelna nevladna organizacija", je posvaril zbrane kardinale.
"Če se ne spovemo, če ne molimo k Bogu, molimo k hudiču. Ko se ne spoveš Jezusu Kristusu, se spoveš posvetnosti hudiča," je dejal Frančišek.
Zagovornik preprostega življenja
Veljal je za zagovornika konservativnih stališč Cerkve, kot jezuit pa je bil tudi predstavnik naprednih pristopov pri več družbenih vprašanjih, med drugim pri pomoči revnim.
Njegovi najljubši avtorji so bili pesnik Friedrich Hölderlin ter pisatelja Jorge Luis Borges in Fjodor Mihajlovič Dostojevski. Na filmskem platnu so ga najbolj prepričali filmi italijanskega neorealizma.
Ob izvolitvi za papeža se je pogosto omenjal njegov preprosti življenjski slog. Tako se je odločil, da bo bival v gostišču Domus Sanctae Marthae, ne v papeških apartmajih Apostolske palače, ki so jih uporabljali prejšnji papeži. Rad je hodil peš ali z avtobusom in podzemno železnico, si sam pripravljal hrano in pri bogoslužnih opravilih na veliki četrtek tudi umival noge.
Nekaj fotografij papeža Frančiška iz njegovega pontifikata si oglejte v galeriji. Foto: Reuters
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje