riminalisti z generalne policijske uprave obvestila in informacije zbirajo tako v Sloveniji kot v tujini.

Policija je kriminalistično preiskavo nakazil iranskega državljana Iraja Farrokhzadeha prek NLB-ja v letih 2009 in 2010 lani julija znova odprla na podlagi novougotovljenih okoliščin, potem ko v prejšnji preiskavi ni ugotovila, da bi šlo za pranje denarja. Šlo naj bi sicer za približno milijardo dolarjev, ki je bila nakazana v času, ko so za Iran veljale mednarodne sankcije.

Ob vnovičnem odprtju preiskave je vodja sektorja za gospodarsko kriminaliteto v upravi kriminalistične policije Dušan Florjančič pojasnil, da leta 2010 in 2011 na podlagi tedaj razpoložljivih informacij ni bilo mogoče potrditi suma kaznivega dejanja pranja denarja.

Takrat jim z zbiranjem obvestil in obsežnim povpraševanjem pri različnih tujih in slovenskih organih ni uspelo potrditi sumov, navedenih v obvestilu urada za preprečevanje pranja denarja, oziroma razlogov za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. Zato je policija takrat zbiranje obvestil končala in zadevo konec leta 2011 zaključila.

Pranja denarja niso potrdili
O kaznivem dejanju pranja denarja sicer lahko govorimo, ko najprej obstaja kaznivo dejanje, ki generira premoženjsko korist, denar pa se nato plasira v promet z namenom legalizacije. Obstajati mora torej vzročna zveza med predhodnim kaznivim dejanjem in pranjem denarja, če te ni, pa ne gre za pranje denarja in ni mogoče izvesti predkazenskega postopka. Kriminalistom tega v letih 2010 in 2011 kljub številnim preverjanjem z mednarodnim policijskim sodelovanjem ni uspelo potrditi.

Vnovično odprtje preiskave je lani zahtevalo specializirano državno tožilstvo na podlagi na novougotovljenih okoliščin iz medijev. DZ pa je ustanovil parlamentarno preiskovalno komisijo, ki je politično odgovornost za možnost, da se je to lahko sploh zgodilo, pripisala nekdanjemu guvernerju Banke Slovenije Marku Kranjcu ter vladi Boruta Pahorja in njegovima ministroma Francetu Križaniču in Samuelu Žbogarju.