Preiskovalna komisija o pranju denarja in financiranju terorizma v NLB-ju ter pranju denarja v Novi KBM je nadaljevala zaslišanja. Tokrat je bilo povabljenih deset predstavnikov organov pregona in nadzora.

Direktor bančnega poslovanja v Banki Slovenije Matej Krumberger je dejal, da je bil primer Farrokh, v okviru katerega naj bi prek NLB oprali za približno milijardo dolarjev, izreden primer, zaradi katerega so tudi v Banki Slovenije izvedli izredni nadzor in izdali ukrepe zoper NLB zaradi kršitve zakonskih določil.

Na vprašanje, zakaj je bil prekrškovni postopek proti NLB-ja ustavljen, Krumberger ni znal odgovoriti, saj za to ni bil pristojen in odgovoren. "Moje razumevanje iz internih razprav pa je bilo, da gre za kompleksne postopke dokazljivosti dokumentacije in zadevi ni enostavno priti zadevi do konca," je pojasnil. S temi odgovori pa ni bil zadovoljen predsednik preiskovalne komisije predsednik Jani Möderndorfer, ki je vztrajal, da želi komisija poiskati odgovorne za pranje denarja v slovenskih bankah.

Krumberger je ponovil, da je šlo za izreden primer, saj se sam v slovenskih bankah ne spomni tako deviantnega primera. Tudi po njegovem odkritju so se razmere v NLB-ju precej izboljšale: "S tem smo naš nadzorniški namen, in sicer zmanjševanje tveganja, dosegli," je pojasnil. V bančnem sistemu sicer obstajajo nekateri problemi, ki pa jih, kot je zagotovil, odpravljajo, zato bi težko govoril o "krivdi za nastalo stanje".

NPU ni preiskoval iranskega denarja
Donedavni vodja specializiranega državnega tožilstva Harij Furlan, ki je pred tem vodil tudi Nacionalni preiskovalni urad (NPU), je pojasnil, da NPU v času njegovega vodenja ni preiskoval sumov kaznivih dejanj v primeru Farrokh, saj o tem niso bili obveščeni. Za ta primer je izvedel iz medijev junija lani, nato pa je tožilstvo takoj ustanovilo posebno preiskovalno komisijo.

Prav tako imajo specializirano preiskovalno skupino, ki se od lanske jeseni ukvarja s primerom domnevnega pranja denarja v Novi KBM. "Več pa o primerih ne bi govoril, ker sta v fazi preiskave," je dodal. Kaznivo dejanje pranja denarja pa je po njegovem mnenju eno najtežje dokazljivih kaznivih dejanj v Sloveniji, saj je treba dokazati tudi predhodno kaznivo dejanje, iz katerega naj bi izhajal opran denar.

Preiskovalci: Primer smo obravnavali profesionalno
Albert Černigoj z uprave kriminalistične policije, ki se je ukvarjal s tem primerom, ni privolil v očitke, da preiskovalci niso storili dovolj pri preiskavi tega primera, in članom komisije pojasnil, da so pravnomočne obsodbe v EU-ju zaradi financiranja terorizma zelo redke. "Če že pranja denarja nismo mogli dokazati, kako naj bi šele dokazali financiranje terorizma," je vprašal člane komisije.

"Delovali smo več kot strokovno in profesionalno," je pojasnil komisiji. Čeprav ni bilo dokazov za kaznivo dejanje pranja denarja, so kriminalisti in policisti po njegovih besedah storili vse, da bi lahko dokazali kakršno koli drugo kaznivo dejanje.

Vodja sektorja za gospodarsko kriminaliteto v upravi kriminalistične policije Dušan Florjančič pa je dejal, da je bil sum pranja denarja v NLB preverjen na več ravneh. "Sam prenos denarja ni kazniv, kaznivo je tisto dejanje, iz katerega je denar izhajal, in s tem smo se tudi ukvarjali," je pojasnil in dodal, da iz obvestila Urada za preprečevanja pranja denarja ni bilo razvidno, da je vir denarja kriminalna dejavnost.

Operativna informacija KPK-ja
Nekdanji vodja preiskav na NPU-ju Robert Slodej je dejal, da je konec leta 2010 sprejel dokument Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) o tej zadevi, vendar ni bil v takšni obliki, kot je bila praksa pri predaji sumov. Glede na vsebino je razumel, da gre za operativno informacijo, ki bi bila lahko podlaga za nadaljnje delo.

"Iz zadeve nisem zaznal eksplicitnih znakov kaznivih dejanj pranja denarja. Zadevo sem preveril na policiji in ugotovil, da predmet obravnavajo že na oddelku za financiranje terorizma, vsebine preiskave pa niso razkrili," je pojasnil Slodej. Z Albertom Černigojem s tega oddelka sta se po njegovih besedah dogovorila, da ga, če ugotovijo kazniva dejanja, o tem obvestijo. Več pa o sami preiskavi ne ve.

Komisija, ki je na petkovo sejo povabila deset prič, je za zaprtimi vrati zaslišala tudi nekdanjega direktorja Slovenske obveščevalno-varnostne agencije Sebastjana Selana.