Kot je ponovil predsednik komisije državnega zbora za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb Branko Grims iz SDS-a, poročilo in njegove ugotovitve kažejo na zavlačevanje pristojnih služb. Komisija je po njegovih besedah in v skladu z napovedmi poročilo že posredovala Nacionalnemu preiskovalnemu uradu in tožilstvu.

"Če je bilo v četrtek v ospredju vprašanje, kakšno moč ima nekdo, da se lahko dogovori, da se v eni državi opere milijarda dolarjev, se danes vprašajte, kakšno moč ima šele tisti, ki je dosegel, da so odpovedali praktično vsi nadzorni mehanizmi, nadzorne institucije in institucije pregona naše države," je povzel.

Grims je v razpravi poudaril, da sta bili o tem primeru obveščeni izvršilna veja oblasti in reprezentativna oblast oz. predsednik države, ni pa bil obveščen parlament oz. predsednik parlamenta, čeprav naj bi bile v takšnih primerih obveščene vse tri strani. "V vsej preiskavi ni pojasnila, zakaj je bilo temu tako," je dejal. "Zgodba, ki je bila z informiranjem omejena na točno določen krog, se ne sme ponoviti," je pristavil.

O tem, da ni šlo za naključje, je prepričan tudi Matej Tonin iz NSi-ja: "Številni smo v tej zgodbi ponavljali, da je enostavno preveč zelo jasno v eno smer zapeljanih dogodkov, da bi lahko verjeli, da gre za naključne stvari."

Janša pričakuje odstope
Janez Janša iz SDS-a je izrazil pričakovanje, da bodo vsi tisti, ki so danes na visokih funkcijah in so bili prepoznani v tej zgodbi, do torka odstopili. Državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Boštjan Šefic pa je menil, da sta obe poročili osnova za to, "da na podlagi dejstev naredimo zaključek ter sprejmemo ustrezne ukrepe in usmeritve za nadaljnje delo".

Po mnenju Žana Mahniča prav tako iz SDS-a se tudi po javni objavi te zgodbe ni nič spremenilo. Ker je menil, da postopkov ne bo, ker so s provizijami "kupljene marsikakšne volitve in poslanec", ga je Jani Möderndorfer iz SMC-ja je pozval, naj to prijavi protikorupcijski komisiji ali navedbe podkrepi z dokazi, sicer njegov nastop razume kot "politično zlorabo".

Po Möderndorferjevem mnenju je poročilo sestavljeno korektno, čeprav v njem "manjka odgovorov na določena vprašanja". DZ bo o posebnem poročilu komisije glasoval v torek in pričakovati je podporo. A delo DZ se v tej točki ne bo končalo, saj bo zgodbo pod drobnogled vzela preiskovalna komisija pod Möderndorferjevim vodstvom.

Za milijardo iranskih nakazil
Preiskovalna komisija je zasegla interno elektronsko korespondenco zaposlenih v NLB-ju, ki se nanaša na nakazila iranske banke Export Development Bank of Iran, ki naj bi prek NLB-ja oprala za približno milijardo dolarjev. Predsednik komisije Anže Logar je poudaril, da govorijo o sumu pranja denarja, dokazovanje tega kaznivega dejanja pa je delo organov pregona.

Po njegovih besedah je NLB iranskemu državljanu dve leti omogočala, da je iz Irana plasiral približno eno milijardo dolarjev v času, ko je bil Iran pod omejevalnimi ukrepi. Podjetje Farrokh iz davčne oaze je po njegovih navedbah leta 2010 sicer opravilo največji promet na NLB-ju. "Po proučitvi dokumentacije smo ugotovili, da so odgovorni v politiki, uradu za preprečevanje pranja denarja in NLB-ja delovali po znanem načelu Nič ne vidim, nič ne slišim," je navedel Logar.

"Celoten tedanji politični vrh je bil obveščen o sumih, a ni ukrepal," je poudaril. Ob tem je napovedal, da bodo v stranki SDS na torkovem glasovanju podprli sklepe in bistvene ugotovitve poročila. Podporo poročilu je napovedala tudi večina preostalih parlamentarnih strank.