Preiskovalna komisija DZ-ja o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu ter ugotavljanju vzrokov in odgovornosti za že drugo sanacijo bančnega sistema v samostojni Sloveniji je v preiskavi zasegla interno elektronsko korespondenco zaposlenih v NLB-ju, ki se nanaša na nakazila iranske banke Export Development Bank of Iran, ki naj bi prek NLB-ja oprala za približno milijardo dolarjev.

"To, kar se je dogajalo v NLB-ju, in način, po katerem je funkcionirala banka, je popolnoma nesprejemljiv," je poudaril predsednik komisije Anže Logar. Zato upa, da bo zadeva ustrezno preiskana in ne bo "utihnila" kot leta 2011, ko o njej tožilstvo niti ni bilo obveščeno.

Posebno pozornost je namenil "molku političnega vrha", ki je bil po njegovih besedah s temi transakcijami seznanjen, vendar ni ukrepal. Komisija zato v bistvenih ugotovitvah govori o spregi politike in nekaterih upravljavskih struktur v NLB-ju. "Tudi nadzorne institucije so delovale po načelu 'nič ne vidim, nič ne slišim'," je poudaril poslanec SDS-a. Kot je dejal, naj bi za zadevo pred leti vedelo 100 pretežno javnih uslužbencev, vendar ni prišla v javnost.

Gre za širok nabor ljudi, ki naj bi vedeli za to, med drugim nekdanji vodilni v NLB-ju - nekdanji predsednik uprave Draško Veselinovič in nekdanja člana uprave Matej Narat in Miran Vičič. Ti so bili takrat odgovorni za sprejetje sklepa o opustitvi plačila prilivne provizije.

Organi naj v treh mesecih opravijo nadzor
Komisija je DZ-ju predlagala, da organi pregona v treh mesecih opravijo interni nadzor s poudarkom na odgovornosti pristojnih. Predlagajo, da DZ vladi naloži, da kot skupščina Slovenskemu državnemu holdingu naroči pripravo podrobnega poročila o tej zadevi, ter da DZ njihovo poročilo posreduje Nacionalnemu preiskovalnemu uradu in specializiranemu državnemu tožilstvu kot naznanilo suma storitev kaznivih dejanj notranje in zunanje bančne kriminalitete.

Kot je komisija zapisala v ugotovitvah, so na NLB-ju v letih 2009 in 2010 izvajali plačilni promet s tujino za komitenta Iraja Farrokhzadeha po modelu, ki je tipičen za pranje denarja in financiranje terorizma. V banki je bil v tem obdobju praktično nedelujoč sistem preprečevanja pranja denarja, za kar tedanje uprave nosijo subjektivno in objektivno odgovornost.

NLB konkretnih transakcij kljub izpolnjevanju internih indikatorjev ni prijavil uradu za preprečevanje pranja denarja, čeprav so vodstvene strukture o sumu pravočasno in primerno opozorile operativne ravni. Komisija zato sklepa, da se je sporno poslovanje nadaljevalo zgolj zaradi podpore uprave.

BS ni imel sistematičnega nadzora
Ugotavljajo tudi, da Banka Slovenije preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma ni sistematično nadzirala, urad pa ni opravil z zakonom določenih nalog. "Celotni tedanji politični vrh je bil podrobno obveščen o sumih, a ni ukrepal. Pri tem nosi subjektivno in objektivno odgovornost, ker je opustil dolžno ravnanje," so še zapisali v komisiji.

Logar želi, da bi poročilo, ki je sestavljeno iz javnega in zaprtega dela, uvrstili že na septembrsko sejo DZ-ja, da se "zadeva lahko čim prej začne kotaliti".

S tem je komisija opravila svoje delo glede te zadeve, podobno kot je pred tem že končala parlamentarna komisija za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb. Zadevo bo pod drobnogled zdaj vzela novoustanovljena komisija, ki jo bo vodil Jani Möderndorfer iz SMC-ja.