Zaradi interesa preiskave in varstva osebnih podatkov več informacij ne morejo dati.

V javnosti še vedno odmeva potrditev nekdanjega predsednika uprave NLB-ja Boža Jašoviča, da so se v času njegovega vodenja v banko stekala milijonska sredstva iz Irana. Jašovič je o sumljivih nakazilih, ki so v letih 2009 in 2010 iz Irana naprej v tujino potovale prek Nove Ljubljanske banke, na zadnji seji parlamentarne komisije, ki proučuje nastanek bančne luknje, povedal, "da je interna revizija ugotovila nekatere znake neobičajnega poslovanja in predlagala zaprtje - in to smo naredili". Obenem pa niso bili obveščeni, kaj se je kasneje zgodilo.

Ko je banka odkrila sumljiva nakazila, je o teh obvestila Urad za preprečevanje pranja denarja. Ta pa je ukrepal v skladu s svojimi pooblastili ter o ugotovitvah obvestil policijo, so sporočili z Urada. Na policiji so zadevo proučili, a dokazov, na podlagi katerih bi lahko začeli predkazenski postopek, v posredovanih podatkih ni bilo.

Pred leti sumov kaznivih dejanj niso zaznali
Prav tako iz vsebine niso izhajali elementi nobenega uradno pregonljivega kaznivega dejanja, ki bi bilo povezano z iranskim podjetjem, so še sporočili s policije. Bodo pa preverili tudi podatke, ki jih je pridobila omenjena preiskovalna komisija.

Sicer pa so Novo Ljubljansko banko po transakcijah iz Irana obiskali inšpektorji Banke Slovenije in ji naložili izboljšanje sistema zaznavanja sumljivih transakcij, saj je bil ta v tistem času zelo slab.

Direktor centra za skladnost poslovanja v NLB-ju Rok Praprotnik ob tem pove, da so na področju notranjih kontrol pri preprečevanju pranja denarja dosegli izjemen napredek od leta 2010, kar je potrdil tudi bančni regulator.