Poslanec Jernej Vrtovec iz NSi-ja je uvodoma poudaril, da je pomembno, da poslanci odkrito spregovorijo o pranju denarja. Potem ko se je v medijih pojavila novica o sumu pranja denarja domnevno italijanskih mafijskih podjetij v Novi KBM v letu 2014, se je Vrtovec vprašal, zakaj so za interne dokumente Banke Slovenije (BS) o tem prej izvedeli italijanski mediji kot pa slovenski poslanci. Komisija je na predlog NSi-ja vlado pozvala, naj v okviru svojih pristojnosti okrepi dejavnosti za pregon bančnega kriminala.

Nekdanji predsednik Nove KBM Aleš Hauc je pred komisijo dejal, da nima težav, "če se zadeva preišče in gre pred sodišče, ker ve, kaj je delal". Afera je po njegovem mnenju odjeknila, da se pozornost preusmeri z NLB-ja in sumov pranja iranskega denarja.

"Nedopustno je, da se interni zapisniki, ki so strogo zaupni, objavljajo v medijih," je dodal. Prepričan je sicer, da takšnih nepravilnosti v bankah ne bi smelo biti in bi jih moral sistem zaznati.

Na odprtem delu seje brez odgovora
Nekdanja pooblaščenka za preprečevanje pranja denarja Vesna Rožanc v Novi KBM pa je dejala, da želi odgovoriti na očitke o pranju denarja v banki, vendar ne na odprtem delu seje. Hauc področju preprečevanja pranja denarja po njenih besedah sicer ni namenjal potrebne pozornosti. To se je kazalo v neodzivnosti, saj naj ne bi odgovarjal na njene pozive.

Hauc ji je odgovoril, da imata na to različne poglede. Po njegovih besedah je pooblaščenec odgovoren za vzpostavitev sistema za preprečevanja pranja denarja, in če ugotovi pomanjkljivosti, jih mora prav pooblaščenec odpraviti. "Tega ne more in ne sme delati uprava," je poudaril.

Pravna direktorica Banke Slovenija Jasna Iskra je ob tem zagotovila, da bo Banka Slovenije storila vse, da se ugotovi, kdo je italijanskim medijem poslal dokument, ki je bil znan peščici ljudi.

Podobna praksa, t. i. italijanska tipologija pranja denarja, se je po besedah direktorja urada za preprečevanje pranja denarja Darka Muženiča dogajala tudi v drugih bankah. Na sporne prakse, vendar v NLB-ju, kjer naj bi prali denar za iransko stranko, je spomnil Anže Logar iz SDS-a, ki se je spraševal, kakšna je bila pri tem vloga Banke Slovenije.

Zadeve naj pridejo do konca
Nadzornica NLB-ja Vida Šeme Hočevar je pojasnila, da so posle v banki pregledali. "Zadeve morajo priti do konca, pristojni organi pa morajo opraviti svoje delo," je dodala. Tudi pravosodni minister Goran Klemenčič se je zavzel za to, da se ugotovi, kaj se je dogajalo, in zakaj zadeva nikoli ni bila preiskana.

Darja Šlibar s specializiranega državnega tožilstva je ob tem pojasnila, da v tej zadevi od poletja poteka predkazenski postopek, ustanovili pa so tudi specializirano preiskovalno komisijo.

Jani Möderndorfer iz SMC-ja je na seji večkrat opozoril, da današnja seja ni bila namenjena zaslišanju gostov, saj ne gre za preiskovalno komisijo DZ-ja, temveč za komisijo za nadzor javnih financ. Andrej Šircelj iz SDS-a, ki vodi komisijo, pa mu je zagotovil, da ne bo dovolil zlorabe komisije. Komisija je na koncu izrazila pričakovanje, da bodo pristojne institucije podrobno preiskale primer Farrokh v NLB-ju.