Banka Slovenija že vsaj desetletje nima učinkovitega sistema za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma v slovenskih bankah, poroča Siol.net, ki je na vpogled pridobil poročilo službe notranje revizije Banke Slovenije o sumih domnevnega pranja denarja v NLB-ju. Gre za dokument, ki so ga v Banki Slovenije ob pomoči odvetniške pisarne Jadek & Pensa pripravili po izbruhu afere Farrokh. Lani je namreč slovensko javnost presenetila novica, da je britanski državljan iranskih korenin Iraj Farrokhzadeh v letih 2009 in 2010 na svoje račune pri NLB-ju prejel približno milijardo dolarjev iz ene od iranskih državnih bank, nato je denar prenakazal na račune v različnih evropskih državah.

Novinarja Primož Cirman in Vesna Vuković izpostavljata, da je iz poročila razvidno, da odgovornosti za fiasko v zadevi Farrokh ne nosi vodstvo NLB-ja, kakor namiguje politika, temveč Banka Slovenije.

Banka Slovenije ni slišala opozoril
V Banki Slovenije, ki jo je tedaj vodil Marko Kranjec, so kršitve namreč odkrili šele jeseni 2010, torej leto in pol po tem, ko so na potencialno sumljiva nakazila prvič opozorili nekateri oddelki NLB-ja. To so na zaslišanjih v preiskovalni komisiji državnega zbora, ki jo vodi poslanec SMC Jani Möderndorfer, potrdili tudi posamezni uslužbenci Banke Slovenije. Neustrezna odzivnost pa naj bi se nadaljevala tudi pod guvernerjem Boštjanom Jazbecem.

Do tolikšnega zamika pa naj bi prišlo, ker inšpektorji Banke Slovenije niso opravljali rednih pregledov največjih bank: "Aktivnejša politika nadzora Banke Slovenije nad izvajanjem zakona o preprečevanju pranja denarja (...) bi morda lahko privedla tudi do hitrejše zaznave sumov kršitev v NLB," Siol.net citira dokument.

Sistemska površnost
Pomanjkljivosti in površnosti centralne slovenske banke pri nadzoru nad preprečevanjem pranja denarja in financiranja terorizma očitno niso bile naključne, ampak sistemske. Z zakasnelim prekrškovnim postopkom je Banka Slovenije celo tvegala zastaranje pregona za nekatere očitane kršitve NLB-ja, v zadevi Farrokh pa je v celoti opustila izvedbo popolnega dokaznega postopka, poroča portal.

Ključne ugotovitve poročila po poročanju portala so, da Banka Slovenije najbolj tveganih finančnih institucij ne pregleduje redno, posamezno banko tako pregleda na vsakih od tri do pet let, ne glede na njene prakse. Hkrati so postopki nadzora nad preprečevanjem pranja denarja po oceni avtorjev poročila večinoma neučinkoviti. Poleg tega v Banki Slovenije nimajo navodil za organizacijo vodenja postopkov o prekrških, ki bi ga morali sprejeti že leta 2016. Preiskovalni postopki trajajo zelo dolgo, zato obstaja veliko tveganje, da padejo na višjih instancah ali zastarajo, še navaja poročilo.

"Banka Slovenije pri izvajanju nadzora nad preprečevanjem pranja denar v kreditnih institucijah ne preverja podatkov o plačilnem prometu neposredno v informacijskem sistemu kreditne institucije, temveč se zanaša na posredna dokazila, prejeta od nadzorovane institucije," kar pomeni, da obstaja tveganje, da so podatki o nakazilih nepopolni ali napačni, še opozarja portal Siol.net.