Parlamentarna preiskovalna komisija, ki jo vodi Jani Möderndorfer (SMC), se ukvarja s sumi pranja denarja v NLB-ju in NKBM-ju v obdobju med letoma 2008 in 2011. V tem času naj bi iranski državljan Iraj Farrokhzadeh z domnevno spornimi nakazili prek največje slovenske banke opral za približno milijardo dolarjev.

Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (Sova) je dobivala zelo jasne namige o spornem dogajanju in se odločila napisati posebno poročilo o vseh zbranih podatkih, je povedal vodja preiskovalcev Möderndorfer.

Poročilo je Sova novembra 2010 posredovala na sedem različnih naslovov, tudi predsedniku vlade. Pahor je to potrdil, a povedal, da sam vseh obveščevalnih poročil ne bere, saj jih je veliko in tudi niso vsa enako pomembna. Za to ima svetovalce. "Predsednik vlade kot tudi države mora delo organizirati tako, da se lahko zanese na to, da sprejema prave in pomembne odločitve," je dejal.

Domneval pa je, da je v njem navedeno, da se s to zadevo že ukvarja Urad za preprečevanje pranja denarja. "Če se je konec leta 2010 z zadevo že ukvarjal urad, potem so se verjetno vsi pristojni v državi, s tega vidika torej ni bilo nič zamujenega, če se na poročilo ni odzval nihče v uradu predsednika vlade," je dejal. Poleg tega pa predsednik vlade ni tisti, ki dobi neko informacijo Sove in potem odredi ukrepanje.

"S Sovo sem dobro sodeloval in bila je koristno orodje v mojih prizadevanjih," je dejal Pahor. "Vendar pa v tistem času moja skrb ni bila proliferacija jedrskega orožja," je odgovoril na vprašanje, ali se zaveda, da je NLB v času njegovega mandata kršil mednarodni embargo za Iran.

Kriza in konflikt s Hrvaško
Takrat je bila Slovenija v krizi. "Podjetja so ugašala iz dneva v dan in imeli smo konflikt s Hrvaško," je pojasnil. Veliko bolj sta ga zato skrbeli varnost na hrvaški meji in varnost Slovencev na hrvaški obali kot tudi hrvaških državljanov v Sloveniji kot pa proliferacija jedrskega orožja, ki je sicer ne podcenjuje.

Strinjal se je, da je treba ugotoviti, kateri mehanizmi so odpovedali in katere je treba dodatno okrepiti ali vzpostaviti na novo, da se taki primeri ne bi ponavljali. Napačno se mu sicer zdi, da bi vse breme tega, da bi bila država varnejša, preložili na Sovo. "Bi pa bilo treba končno poskrbeti, da bi se stavka tam končala in da bi Sova opravljala svoje delo," je še dejal.

Križanič se v postopke ni vmešaval
Nekdanji finančni minister Franc Križanič je preiskovalni komisiji pojasnil, da je od organov v sestavi, kot je Urad za preprečevanja pranja denarja, redno dobival poročila in imel redne sestanke, a se ne spomni, da bi dobil obvestilo urada ali Sove o spornih iranskih transakcijah.

V postopke se ni vmešaval, ker za to po njegovem mnenju ni imel pooblastil. Urad je bil samostojen in avtonomen pri svojem delu, in če je ugotovil pranje denarja, bi moral podati ovadbo tožilstvu, potem pa bi moral pravosodni sistem zadevo peljati naprej.

Redna poročila urada, ki je užival njegovo zaupanje, je pogledal, podpisal in dal naprej, nikoli pa ni nič vprašal, je dejal Križanič in dodal: "V delo se nisem vmešaval, to je bila stvar urada." Ne spomni se tudi, da bi do njega prišel kdo iz Sove in od njega terjal ukrepanje. Po njegovem mnenju bi sicer moral ukrepati pravosodni sistem. "Kako se naj minister za finance odzove na nekaj, kar je v pristojnosti organov pregona," se je vprašal.

Tarnanje iranskega veleposlanika
Križanič je komisiji pojasnil, da se je skupaj z Mitjo Mavkom, ki je bil na ministrstvu zadolžen za mednarodne odnose, sešel z iranskim veleposlanikom, ki jima je potarnal, kako ne morejo izvajati nobenih finančnih transakcij. "Rekel sem mu, naj ustavijo svoj jedrski program in bodo lahko normalno izvajali transakcije," je dejal. Pozneje je na nekem srečanju prvega moža NLB-ja Boža Jašoviča povprašal, ali je to res, a mu je ta pojasnil, da nekaj so poslovali, a so pozneje sodelovanje prekinili in da ga ni več.

Križanič tudi ni dobil nobenega indica o domnevnem pranju denarja v Novi KBM. Prepričan je, da ima banka dovolj dobro strukturo za nadzor preprečevanja pranja denarja.

Poročilo očitno ni bilo alarmantno
Zaslišan je bil tudi Darko Lubi, ki je bil svetovalec za področje nacionalne varnosti pri tedanjem predsedniku vlade Borutu Pahorju. Slovenska varnostno-obveščevalna služba (Sova) ga je novembra 2010 s posebno obveščevalno informacijo obvestila o tem primeru, kar je Lubi potrdil, vendar se vsebine ne spominja. Presodil je, da ni potrebno kakršno koli dodatno ukrepanje. "Očitno to poročilo ni bilo alarmantno, zato sem presodil, da ni treba ukrepati," je dejal.

Kako izčrpno je bilo poročilo, se Lubi prav tako ne spominja. "Očitno sem ocenil, da se z zadevo že ukvarjajo ustrezne službe, ni pa mi treba z njo seznaniti predsednika vlade ali sklicati sveta za nacionalno varnost," je dejal. Priznal pa je, da bi danes ravnal drugače. Danes je razsežnost pojava v celoti znana, v tistem trenutku pa teh podatkov ni bilo, je dejal.

Simona Dimic ne ve ničesar
Vodja Pahorjevega kabineta Simona Dimic komisiji ni povedala nič, saj je pojasnila, da o tej zadevi ničesar ne ve. Dimičeva je tudi zanikala, da bi se v kabinetu predsednika vlade kdaj pogovarjali o tem, da bi iranskemu državljanu pomagali odpreti račun v NLB-ju. Po njenih pojasnilih se tudi niso pogovarjali o pranju denarja italijanskih kriminalnih družb prek Hita in NKBM-ja.