Banka Slovenije (BS) je novembra in decembra 2014 opravila pregled Nove KBM na področju preprečevanja pranja denarja in pri tem ugotovila številne kršitve, je pojasnil inšpektor pri BS-ju Žarko Gorenjc, ki je pristojen za področje preprečevanja pranja denarja.

Presenetila ga je predvsem veliko primerov t. i. italijanske tipologije, ko so Italijani odpirali račune v slovenskih bankah in nanje dobivali visoke prilive iz Italije in nato dvigovali gotovino. Banka je po ugotovljenih nepravilnostih v nekaterih primerih zapirala domnevno sporne račune in zaostrila pogoje poslovanja. Vendar pa je imela predtem, kot je poudaril inšpektor, Nova KBM "slab sistem za preprečevanje pranja denarja in je v tem primeru zatajila".

Slab notranji nadzor
Banka Slovenije je v Novi KBM leta 2014 ugotovila sistemske pomanjkljivosti, med drugim ni bil ustrezen sistem notranjih nadzorov. V ponovnem pregledu so ugotovili, da so se določene pomanjkljivosti odpravile, težave pa so ostale pri sistemu notranjih nadzorov. "Stopnjevali smo ukrepe, banki smo naložili dodatne ukrepe," je dejal Gorenjc, ki je sicer prepričan, da je sistem nadzora nad bankami v Sloveniji dober.

Predsednika preiskovalne komisije Janija Möderndorferja je zanimalo, zakaj potrebuje banka toliko časa, da odpravi pomanjkljivosti, Gorenjc pa je med morebitnimi razlogi navedel, da gre za veliko sistemsko banko, ki se je priključila k drugi banki, spremenjeno je bilo tudi njeno organizacijsko delovanje. Dodal je, da na Banki Slovenije teče tudi prekrškovni postopek zaradi teh primerov, o podrobnostih pa ni želel govoriti, saj ta postopek vodi pravni oddelek. "In prav ta postopek ugotavlja osebno odgovornost," je pojasnil Möderndorferju, ko ni želel ugibati, kdo je odgovoren za nastale razmere.

"Banka je nekaj prikrivala"
Z Gorenjcem je nadzor opravila inšpektorica Jelena Miloševič, ki je danes dejala, da je šlo pri Novi KBM za poseben primer, saj je bil to prvi primer na Banki Slovenije, da jim je "banka nekaj prikrivala", ko so potrebovali poročila pooblaščenca za preprečevanje pranja denarja. Italijansko tipologijo so sicer zasledili v vseh bankah, vendar so banke izvajale ustrezne postopke, v Novi KBM pa so pri tem zatajili.

"Pričakovali bi, da se bodo nepravilnosti hitreje odpravljale. Vendar pa je treba pri tem upoštevati tudi velikost banke," je pojasnila. Banka Slovenije je kot nadzornik po njenem mnenju zelo zahtevna, banka pa je zdaj precej bolj odzivna, zato meni, da bo izpolnila naložene dejavnosti. "Uprava se zaveda, kaj mora storiti," je poudarila.

Preiskovalna komisija je na tokratno sejo povabila pet prič, med drugim nekdanjega predsednika uprave Nove KBM Aleša Hauca, ki je banko vodil od marca 2012 do konca februarja 2015, vendar se je zaradi zdravstvenih razlogov opravičil.
Britovšek zanikal grožnje z likvidacijo
Nekdanji izvršni direktor za korporativno upravljanje v Novi KBM Primož Britovšek je pred preiskovalno komisijo zatrdil, da ne držijo navedbe, da naj bi kot nekdanji obveščevalec sodelavcem v Novi KBM grozil z likvidacijo. Na večino vprašanj sicer ni odgovarjal, saj ga uprava banke ni odvezala molčečnosti.

Britovšek, ki je bil za kratek čas tudi namestnik pooblaščenke za področje preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, je na začetku zaslišanja povedal, da mu uprava banke kljub njegovi prošnji ni podala odveze molčečnosti. "Upam, da razumete, v kakšnem položaju sem. Zadeve bi moral komentirati, gre za očitke zoper moje dobro ime in zoper Novo KBM, vendar pa bi me določene stvari lahko spravile v odškodninsko odgovornost. Moja vloga pa ni bila takšna, kot so mi jo pripisovali," je dejal uvodoma.

Pred kariero v Novi KBM je bil zaposlen v Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji, zavrnil pa je očitke prič, da naj bi se pri svojem delu v banki skliceval na "nekatere prijeme", s katerimi naj bi ustrahoval sodelavce. Na vprašanje, ali držijo navedbe iz anonimk, da je v banki sodelavcem grozil z "likvidacijo", je dejal, da to ne drži.

Priče so ga v dosedanjih zaslišanjih sicer omenjale predvsem pri zapletih s poročilom pooblaščenke za področje preprečevanja pranja denarja za zadnje četrtletje 2013 in prvo četrtletje 2014, ki je obtičal v "predalu" tajništva uprave. Tega naj bi morala pooblaščenka po Britovškovih navodilih popraviti oz. ponarediti, vendar na to ni pristala. "To ne drži," je bilo vse, kar je o tem želel povedati Britovšek.

Bravc: Hauca sem opozoril
Pred komisijo je pričal tudi revizor informacijskih sistemov Jernej Bravc iz centra za notranjo revizijo Nove KBM, ki je pojasnil, da pri pridobivanju potrebnih poročil za svoje delo sprva ni dobil poročila pooblaščenke za preprečevanje denarja za leto 2014. Ko ga je pridobil, je svojo nadrejeno še isti dan opozoril na vsa tveganja.

"Tudi predsednika uprave Aleša Hauca sem opozoril, da obstajajo velika tveganja kršitve zakonodaje, če tega poročila ne predamo inšpektorjem Banke Slovenije. Vendar pa Hauc ni menil, da bi kršili zakonodajo, zato je hotel v nekaj dneh izvedeno revizijo, ki naj preveri, ali navedbe iz poročila pooblaščenke držijo. Revizija je potrdila njene navedbe," je pojasnil Bravc.