Pred preiskovalno bančno komisijo DZ-ja je nastopila tudi nekdanja predsednica vlade Alenka Bratušek. Kot že na lanskem zaslišanju je poudarila, da je bilo konec leta 2012 in v začetku leta 2013 stanje na finančnih trgih za Slovenijo zelo slabo, zato država ni imela druge izbire, kot da sanira bančni sistem. Če ne bi ukrepali pravočasno, bi Slovenija potrebovala pomoč mednarodnih posojilodajalcev, je prepričana Bratuškova.

Ponovila je tudi, da je bila sanacija izpeljana skladno z vsemi evropskimi pravili. "Če kdor koli misli, da je bilo v banke danega preveč denarja, bi moral ukrepati, ne le javno govoriti in pozivati," je dejala in se s tem kritično odzvala na pomisleke koalicijskih poslancev, ki po njenih besedah dvomijo o ustreznosti višine dokapitalizacije.

"Če sprejmemo, da je mogoče, da je bilo v banke dano preveč denarja, bi vlada morala to preveriti. Štiri leta je že od dokapitalizacije, a ni ukrepala. Če je bil v naše banke dan en cent preveč, bi ga morala aktualna vlada pobrati iz bank in z njim poplačati dolg. A sklepa, da bi preverili višino dokapitalizacije, nam v državnem zboru ne uspe sprejeti, ker je koalicija proti. Drznejo pa si predstavniki koalicije vseeno populistično govoriti o tem, da je bilo v banke danega preveč denarja," je dejala.

Kot je dejala, je zdajšnja vlada na podlagi istih stresnih testov intervenirala v Banki Celje in Abanki, zato je prepričana, da gre pri tovrstnih očitkih za populizem in nabiranje političnih točk. "Še danes sem prepričana, da je bila sanacija narejena dobro in da je po njej začelo rasti tudi gospodarstvo. Skratka, slika se je v naši državi obrnila," je poudarila.

Bratuškova: Ne morem soditi, kdo je kriv
Na vprašanje predsednika komisije Anžeta Logarja (SDS), kdo konkretno je odgovoren za nastanek in obseg bančne luknje, Bratuškova ni odgovorila, saj po njenem mnenju o tem ne more soditi. Poudarila pa je, da je znano, kdaj so bila sporna posojila izdana. Vsekakor bi Banka Slovenije morala opozoriti, da se v slovenskih bankah dogaja nekaj, kar za bančni trg "ni najbolj normalno", je prepričana.

V odgovoru članu komisije Janku Vebru (SD) je poudarila tudi, da so pri sprejemanju ukrepov morali spoštovati zaveze, ki jih je Slovenija dala Evropski komisiji. Želja komisije je bila, da se NLB in Nova KBM prodata, največ, kar je Sloveniji uspelo doseči, pa je bila ohranitev lastništva v obsegu 25 odstotkov plus ena delnica, je dejala.

Če bi komisiji oporekali, bi po besedah Bratuškove dopustili, da bi šle banke v stečaj. "A to bi bila najbolj neodgovorna poteza, ki bi jo lahko naredili," je prepričana nekdanja premierka.

Zakaj je bila za referendum
Komisija se je precej dolgo zadržala tudi pri referendumu o Slovenskem državnem holdingu (SDH) in slabi banki, pri čemer je Logarja med drugim zanimalo, zakaj je Bratuškova prispevala podpis pod zahtevo za razpis referenduma. Pojasnila mu je, da je bilo takrat takšno stališče poslanske skupine, sama pa se z njo ni strinjala. Prepričana je sicer, referendum ne bi v ničemer ogrozil javnofinančne stabilnosti.

Še več vprašanj je bilo na temo članstva Bratuškove v nadzornem svetu Nove KBM, glede česar je zaslišana poudarila predvsem, da je vse odločitve sprejemala v najboljši veri. Bančnemu centru za notranjo revizijo je zaupala, je pa dejala, da bi bilo "z današnje perspektive" zaupanje drugačno.

Bratuškova je dodala, da politično odgovornost za sanacijo bank sprejema, pri čemer sprejema tudi to, "da je Slovenija v tako dobrem stanju, kot je".

Še pred Bratuškovo je bil zaslišan nekdanji predsednik vlade Janez Janša (SDS).
Zakaj sta se zgodili dve sanaciji v kratkem času
Janša, ki je vlado vodil od decembra 2004 do konca novembra 2008 in od februarja 2012 do konca marca 2013, je dejal, da smo izpostavljeni tveganju tretje sanacije, dokler ne odgovorimo na vprašanje, kako sta bili mogoči dve sanaciji v relativno kratkem času. Po njegovem mnenju je "bančništvo v Sloveniji v domeni istega kroga, ki je bil vzpostavljen daleč pred osamosvojitvijo".

Janša je pojasnil, da je oblast ob prvi sanaciji namerno zanemarila dolžnost, da ugotovi vzroke za prvi bankrot, sankcionira odgovorne in jih izloči iz odločanja v centralni banki in komercialnih bankah v državni lasti. Tako sistem, ki ga je označil za "krožno bančništvo", funkcionira še danes, v prvem mandatu njegove vlade pa da jim je uspelo odpraviti številne varovalke tega sistema, a ne vseh.

Preiskava bančne luknje je po njegovem mnenju družinski posel. "Znanih je na desetine primerov, ko je eden od zakoncev zaposlen v banki, drugi je praviloma sodnica," je ponazoril in dodal, da če ljudi, ki so neposredno povezani z "banksterji" in so danes v policiji, tožilstvu in sodstvu, ne izločijo, bodo stvari ostale na ravni ugotovitev te komisije.

Eno izmed imen, ki je igralo ključno vlogo v obeh bančnih "ropih", je po njegovem mnenju Herman Rigelnik, nekdanji predsednik nadzornega sveta LB-ja. Omenil je še Dušana Šinigoja, zadnjega predsednika izvršnega sveta SR Slovenije, ki je nato postal direktor goriške banke, in Andreja Hazabenta, ki je bil, kot je dejal, v prvi sanaciji bank izpostavljen s primerom Tam.

Ker je Logar član iste stranke kot Janša, se je iz zasliševanja izločil. Tako je Janša na vprašanje Vebra, zakaj so šele v začetku leta 2008 onemogočili zakon, po katerem so v prehodnem obdobju med 2006 in 2008 dovoljevali podeljevanje t. i. tajkunskih kreditov, odgovoril, da so ti nastajali tudi po tem obdobju.

"Obstajajo napori, da bi se za vse to okrivila zakonodaja," je dejal in poudaril, da so "to omogočale klientelistične povezave". "Poznam ogromno podjetnikov, ki so želeli kredite, pa jih niso dobili," je nadaljeval in dodal: "Nihče ni mogel kot ljubljanski župan Zoran Jankovič klicariti takratnega predsednika uprave NLB-ja Marjana Kramarja ali takratnega predsednika uprave NKBM-ja Matjaža Kovačiča za kredit za Stožice."

Banka Slovenije je del problema
Na vprašanje, zakaj je zakon omogočal, da banke ustanavljajo hčerinske družbe zunaj EU-ja, na trgih nekdanje Jugoslavije, brez soglasja Banke Slovenije in brez licenciranja v njihove nadzorne svete, čemur je centralna banka nasprotovala, je Janša odgovoril, da je "ta komisija ustanovljena predvsem zaradi ljudi z licencami", Banka Slovenije pa "ni del rešitve, ampak del problema".

Ob tem se je dotaknil tudi kroženja kadrov iz vodstva Banke Slovenije v vodstva komercialnih bank in nazaj ter izpostavil primera kariernih poti Franceta Arharja in Boža Jašoviča. Način delovanja se zdaj prenaša na mlajšo generacijo bančnikov, je dodal.

Z Vebrovimi navedbami, da so izjave finančnega ministra Janeza Šušteršiča v drugem mandatu njegove vlade, da je Slovenija tik pred bankrotom, dvignile ceno zadolževanja, se ni strinjal. Povzel je, da je vlada za zelo slabo stanje v bančnem sistemu izvedela od Evropske komisije, ki je podatke pridobila od Evropske centralne banke, podatke o tem pa da so imele tudi vse rating agencije po svetu.

"Dogajanje leta 2012 kaže, da je obstajala izjemna samozavest akterjev, ki so povzročili bančno luknjo, da so oni edini, ki se s tem lahko ukvarjajo in sanirajo," je menil in dodal, da se glede na to, kar se zadnje čase dogaja v Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB) in Slovenskem državnem holdingu, ne more drugače reči, kot da so imeli prav: "Stvar se je ponovno dala v roke tistih, ki so to povzročili, in zdaj se znova špekulira in služi."

KBC je ščitil upravo
Leta 2012 so vrabci na drevesih čivkali, da je nekaj v bančnem sistemu narobe. A ne banke ne Banka Slovenije se niso strinjale s tem, da bo potrebna sanacija. Ko so dobili signale, da je stanje v NLB-ju drugačno od prikazanega, so želeli zamenjati Kramarja, a jim ni uspelo, ker je predstavnica ministrstva za finance v nadzornem svetu glasovala drugače in ker jim to ni uspelo zaradi KBC-ja v NLB-ju, ki je ščitila upravo, je povzel.

"Napaka naše vlade ali nemoč tiste koalicije je, da nam v bančnem sistemu ni uspelo narediti reda," je poudaril. To pa bi lahko dosegli s privatizacijo NLB-ja in NKBM-ja. Ta je šla takrat skozi IPO, pri NLB-ju pa ni bila mogoča, ker naj bi se vlada Antona Ropa s KBC-jem dogovorila, da je prevzemno premijo že plačala s pridobitvijo tretjinskega deleža v NLB-ju in da je ob prevzemu ne bo plačala, s čimer se niso mogli strinjati.

Bančna luknja ni bila precenjena
Velikost bančne luknje po njegovem mnenju ni bila precenjena, ker bi potem moral denar nekje ostati. Razprava na komisiji DZ-ja za nadzor javnih financ pred enim letom pa je pokazala, da so v bankah še vedno slaba posojila. "Tako so na DUTB šle terjatve kot tarče, da so jih spravili v roke tistih, kamor so se namenili, hkrati pa v bankah čakajo nekatere slabe terjatve kot neka bomba in se o tem le na pol javno govori," je še menil.

Posnetek seje v treh delih: