Članom komisije je Gregorič predstavil splošen oris problematike razmaha jedrskega oboroževanja, ocene trenutnega stanja svetovnih zalog jedrskega orožja in pogodbo o njegovem neširjenju.

Glede primera Farrokh v Novi Ljubljanski banki, s katerim je povezan sum pranja denarja, ki ga med drugim obravnava komisija, je Gregorič mnenja, da približno milijarda dolarjev, kolikor naj bi iranska banka Export Development Bank of Iran oprala prek NLB-ja, ni dovolj za financiranje celotnega razvoja jedrskega programa. Zadostuje pa za posamezne dele, kot je denimo nakup nekaterih snovi.

ZN naložil državam preprečevanje transferjev
Spomnil je, da je Varnostni svet Združenih narodov leta 2006 državam naložil, da morajo preprečevati dobavo in transferje, ki bi Iranu pomagali pridobiti tehnologijo za obogatitev urana ali ki bi bili povezani s težko vodo ali sistemi za dostavo orožja.

Vse države, ki bi zaznale kar koli sumljivega na tem področju, bi morale po Gregoričevih besedah obvestiti poseben komite. Morale bi tudi zamrzniti sredstva in ekonomske vire osebam in podjetjem, navedenim v aneksu resolucije.

V primerih, kot so bila nakazila iranske banke NLB-ju, bi moral po Gregoričevih besedah "vsekakor zazvoniti alarm". "Če bi alarm pokazal, da gre za sredstva za nakup opreme, ki je prepovedana po resolucijah Združenih narodov, gre za alarm. Če gre za finančne aktivnosti ljudi, ki so na tem spisku, gre za alarm. Če gre za vstop ljudi, ki so na teh spiskih, v Slovenijo, gre za alarm. To pa še ne pomeni samodejno, da je bil konkreten transfer kazniv," je dodal.