Potem ko je komisija DZ-ja za preiskovanje sumov pranja denarja v NLB-ju gostila strokovnjaka za jedrsko varnost Miroslava Gregoriča, ji je tokrat vlogo urada na tem področju predstavil Klavdij Stroligo, ki je urad vzpostavljal in ga vodil do konca januarja 2006. Okvir za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma je v državi po njegovem dober, šepa pa pri uveljavitvi, je dejal.

Stroligo: Posel je bil visoko tvegan
V zgodbi, da je NLB v letih 2009 in 2010 izvajal plačilni promet s tujino za komitenta Iraja Farrokhzadeha, pri čemer naj bi ta z nakazili prek iranske banke opral za približno milijardo dolarjev, je bilo po Stroligovem mnenju narobe že to, da je bil Iran takrat na črni listi in da bi NLB zato ta posel morala obravnavati kot visoko tvegan.

Kot je pojasnil, Iran ni bil na črni listi zaradi embarga, ki je bil uveden pozneje, temveč zato, ker država ni imela in še danes nima urejenega nadzora nad področjem pranja denarja. "To je Nova Ljubljanska banka morala vedeti," je dejal in povzel, da visoko tvegana stranka pomeni dnevno spremljanje njenega delovanja in tega, ali deluje v skladu s tem, kar je napovedala, ali ne. Banka bi morala to dnevno preverjati, je večkrat poudaril.

Banka bi morala od takšne stranke zahtevati veliko podatkov. Če jih ni dobila, bi morala že takrat po zakonu z njo prekiniti poslovno razmerje, je povzel. Prvo odgovornost sta imela skrbnik računa in pooblaščenec. A ne verjamem, da je ta stranka prišla na okence, skozi mala vrata, in da o tem ne bi bili obveščeni drugi na ravni vodstva banke, je dodal.
Uradni zaznamek?
Kot je povzel predsednik te komisije Jani Möderndorfer (SMC), je iz gradiva razvidno, da je pooblaščenec v banki čakal na "resno navodilo". "Kaj s takšnim komitentom, je izključno odločitev banke, ne glede na to, kaj je delal urad," je dejal Stroligo. Ta ji sicer lahko da navodila, kaj narediti, a če bi ji, bi o tem morali obe strani imeti uradni zaznamek. "Ne verjamem, da je do tega prišlo," je ocenil.

Kdo vse bi moral biti obveščen
Pooblaščenec za preprečevanje pranja denarja bi moral o tem ne le obvestiti upravo, temveč tudi vsaj enkrat letno s poročilom tudi nadzorni svet. Glede na to, da je to državna banka, bi moral biti o tem obveščen vsaj minister. Pooblaščenec pa se o sumih in tem, komu jih bo sporočil, odloča sam. O tem bi moral razpravljati z oddelkom za notranjo revizijo v banki in oddelkom za upravljanja s tveganji, je dejal Stroligo.

A glede vsega tega bi bilo po njegovem mnenju treba pogledati, kaj so določali predpisi banke. Pooblaščenec pa mora sicer sume sporočiti uradu. Naloga ljudi v banki je, da ugotovijo, ali je nekaj sumljivo ali ne, ne da ugotavljajo in dokazujejo kazniva dejanja. Če obstajajo sumi zanje, morajo to sporočiti uradu, njegova naloga pa je, da okrepi ali zmanjša začetni sum. Če ga okrepi, mora podati poročilo policiji.

V konkretni zadevi ni želel špekulirati, kaj se je dogajalo v uradu. "A v kompleksni zadevi lahko traja, da pridobiš podatke," je dejal. Glede urada je še pojasnil, da ta takrat ni bil v funkciji samega nadzornika, kar je po njegovem mnenju tudi prav. Primarni nadzornik je Banka Slovenije, ki posamezno banko nadzoruje celostno in "vidi celotno sliko banke". Urad pa zbira, analiza in posreduje podatke.

Preventiva ni delovala
Če je urad o tem obvestil policijo, bi ga ta morala obvestiti, ali je podala kazensko ovadbo. Običajno bi se morali strani dobiti, pregledati, kaj bo kdo naredil, in obvestiti tožilca. Pooblaščenec bi moral obvestiti urad, ta pa Banko Slovenije, ki bi lahko od posamezne banke zahtevala, da sproži neki notranji postopek, je povzel, kako bi moral potekati takšen postopek. Po njegovi presoji bi morala Banka Slovenije večkrat koga kaznovati: "Del palice ni bil uporabljen, pa bi moral biti večkrat."

"Preventivna linija v banki ni delovala," je menil in opozoril, da to ni pomenilo le tveganja za banko, temveč tudi za državo, saj gre za sistemsko banko. Na vprašanje, kaj bi moral narediti politični vrh ali svet za nacionalno varnost, ni odgovoril konkretno. "Državna logika pa je ta, da nekaj bi moral narediti. Ne sme se zgoditi, da ko si o nečem obveščen, stvari tečejo naprej, kot da se nič ni zgodilo, ali da tečejo predolgo."