Slovenija, ki do konca lanskega leta ni izpeljala dogovorjenih privatizacijskih postopkov za NLB, je Evropski komisiji decembra lani predlagala spremembe zaveze o prodaji 75 odstotkov delnic v NLB-ju. S tem je zamudila rok iz obstoječe zaveze Evropski komisiji, ki jo ji je dala konec leta 2013 v zameno za odobreno državno pomoč banki.

Komisija je izrazila dvom, da je predlog Slovenije v povezavi z odlogom prodaje NLB-ja kljub predlaganim alternativnim ukrepom enakovreden prvotni prodajni zavezi. Zato je 26. januarja sprožila poglobljeno preiskavo glede vprašanja NLB in o tem pisno obvestila Slovenijo. Ta ji je uradni odgovor poslala na začetku marca.

Danes je Evropska komisija nezaupno različico odločitve objavila v evropskem uradnem listu. Zdaj imajo zainteresirane stranke, kot so konkurenčne banke, razne organizacije in združenja, en mesec časa, da pošljejo komisiji svoje pripombe in ugotovitve. Po tem bo imela Slovenija en mesec časa, da pripravi odgovor na te pripombe, nato pa gre komisija v sprejetje končne odločbe glede prodajnih zavez za NLB.

Pripombe bo komisija proučila zlasti glede na združljivost ukrepov oz. bo presodila, ali novi ukrepi, ki jih predlaga Slovenija glede prestrukturiranja NLB-ja, dovolj nadomeščajo odložitev prodaje banke na obdobje po koncu leta 2017.

Vraničar Erman: preiskava ne prejudicira izida
Ministrica za finance Mateja Vraničar Erman, ki opravlja tekoče posle, je sprožitev poglobljene preiskave pojasnila kot postopkovno običajen korak v takih primerih. "Naš cilj je, da pridemo do uravnoteženega dogovora med rokom za prodajo in potrebnimi izravnalnimi ukrepi," je poudarila. Dodala je še, da "daljši, kot bo rok za prodajo NLB, ostrejši bodo izravnalni ukrepi".

Stališče komisije je sicer, da mora poskrbeti, da bo NLB, ki je prejel znatno državno pomoč, dolgoročno sposoben preživeti, tudi zaradi slovenskih davkoplačevalcev. Pri tem mora zagotoviti enako obravnavo vseh držav EU-ja. Slovenija z neizpolnitvijo zavez krši pravila državnih pomoči, v primeru negativne končne odločbe se ta pomoč izterja od prejemnika, torej od NLB-ja.

Ministrica za finance je še dejala, da se je s prejemom formalnega odziva po njenem prepričanju odprlo novo okno priložnosti, da se v konstruktivnem dialogu s komisijo najde ustrezna rešitev. Strani jo iščeta že precej časa, ministrica se je večkrat sestala tudi z evropsko komisarko za konkurenco Margrethe Vestar.