Predlaga, da se v ustavni zakon vnese opredelitev t. i. izjeme javnega reda, na podlagi katere lahko NLB izpodbija na sodiščih v Sloveniji in v tretjih državah izvršljivost hrvaških sodnih odločb.

Tako je po današnjem zasedanju strokovne skupine povedala članica oz. poročevalka te komisije Dominika Švarc Pipan in dodala, da je komisija, v kateri so še France Arhar, Rado Pezdir, Gorazd Podbevšek in Drago Zadergal, takšno mnenje sprejela soglasno.

Hkrati je dejala, da je predlog, da bi Slovenija, če bi prišlo do zaplembe premoženja NLB-ja na Hrvaškem, sprožila kompenzacijske ukrepe z izterjavo premoženja od hrvaških družb v večinski državni lasti prek slovenske finančne uprave, neprimeren za nadaljnjo obravnavo v postopku dopolnitve ustavnega zakona.

Kot je pojasnila, tako ta predlog kot določilo, da se NLB-ju prepove, sodiščem pa nalaga neizvajanje izvršljivosti hrvaških sodnih odločb, neprimerno posegata v poslovno odločanje NLB-ja in v pravico neodvisnega odločanja slovenskih sodišč.

V zvezi s tem določilom pa so ugotovili, da lahko v ustavni zakon vnesejo alternativno določbo, s katero bi opredelili izjemo javnega reda in na katero bi se lahko tako NLB kot sodišča v Sloveniji in v tretjih državah naslonila in zavrnila izvršljivost odločb hrvaških sodišč.

Naj se jasno zapiše
Strokovna komisija je predlagala, naj se v dopolnitev ustavnega zakona jasno zapiše, da so odločitve sodišč glede nekdanjih varčevalcev v nasprotju s slovenskim javnim in ustavnim redom ter z mednarodnimi obveznostmi Hrvaške, ter ponovi stališče Slovenije, da Nova Ljubljanska banka (NLB) ni univerzalna pravna naslednica Ljubljanske banke (LB).

"To je alternativna rešitev, ki se strokovni skupini soglasno zdi edina možna," je povedala njena predsednica. V dopolnitev ustavnega zakona pa ne bi vpisovali rešitve za to, kdo in kako bi povrnil škodo, ki bi jo NLB lahko imel v primeru izvršb na Hrvaškem.

Slovenija proti Hrvaški lahko sprejme protiukrepe, ki pa morajo biti skladni z mednarodnim pravom. To se lahko ureja na podlagi zakonov ali drugih aktov Republike Slovenije, je povedala Švarc Pipanova. Strokovna komisija je tako pripravljena pomagati državi pri razmisleku o teh protiukrepih, je dodala.