Potem ko je hrvaško ministrstvo za finance v ponedeljek za ameriško agencijo Bloomberg potrdilo, da je NLB izplačal denar po dveh pravnomočno izgubljenih tožbah na hrvaških sodiščih, od slovenskih institucij še vedno ni nobenih uradnih podatkov o tem.

Neuradno naj bi NLB plačal zahtevke na podlagi najmanj ene sodbe za prenesene devizne vloge varčevalcev v nekdanji Ljubljanski banki, kar naj bi bilo glede na dolgoletno politiko Slovenije stvar nasledstva po nekdanji skupni državi. S sporazumom z Mokric iz leta 2013 je to priznala tudi Hrvaška, ki pa vendarle ni ustavila sodnih postopkov proti LB-ju oz. NLB-ju.

Zadeve ne komentirajo ne v NLB-ju kot tudi ne na ministrstvu za finance in ministrstvu za zunanje zadeve, molčijo tudi v kabinetu predsednika vlade.

Neuradno naj bi finančno ministrstvo sicer pripravljalo rešitve za problematiko prenesenih deviznih vlog hrvaških varčevalcev nekdanjega LB-ja, o tem pa naj bi vlada menda razpravljala prihodnji teden.

Precejšnja tišina tudi na političnem parketu
Tudi koalicijske poslanske skupine danes informacij ne komentirajo. Minister za zunanje zadeve in prvak DeSUS-a Karl Erjavec je sicer v petek povedal, da je vlada o tem vprašanju že razpravljala in da je "ogorčena" zaradi poplačila ene izmed tožb NLB-ja.

Danes se je odzvalo le nekaj strank. Vodja poslanske skupine NSi-ja Jožef Horvat je pojasnil, da natančnih podatkov o teh izplačilih NLB-ja nimajo oz. jih niso prejeli ne od banke, ne od vlade in ne od ministrstva za finance, vendar jih bodo zahtevali. Spomnil je namreč, da je NLB še vedno v državni lasti in mora vsak državljan vedeti, kaj se dogaja z njegovo lastnino.

Podobno meni tudi poslanka Alenka Bratušek, ki pravi, da je žalostno, da te novice beremo od tuje agencije, ministrstvo za finance, vlada ali NLB pa ne povedo, kaj so s tožbami naredili. "Če je NLB res plačal, je vprašanje, kaj vse druge zahteve, ki čakajo v vrsti, pomenijo za njeno bilanco in kapitalsko ustreznost," je poudarila.

Vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev in predsednik stranke Dobra država Bojan Dobovšek pa meni, da Hrvati že ves čas ne spoštujejo dogovorov, "mi pa moramo biti na to pripravljeni in voditi proaktivno, ne pa reaktivno politiko, kot jo vodi vlada, sploh pa zunanje ministrstvo". Po Dobovškovem mnenju bi morala Slovenija že takrat, ko je bila težava preimenovanje LB-ja v NLB, vedeti, kaj nas lahko čaka.

Arhar spomnil na ustavni zakon iz leta 1994
Nekdanji guverner centralne banke in eden glavnih slovenskih pogajalcev pri nastajanju nasledstvenega sporazuma France Arhar pa je prepričan, da ni nobene pravne osnove, da bi NLB plačal zahtevke iz izgubljenih tožb na hrvaških sodiščih zaradi prenesenih deviznih vlog iz nekdanje Ljubljanske banke (LB).

"Pravne podlage, bodisi pogodbene bodisi zakonske, za bremenitev NLB-ja ni. Z ustavnim zakonom iz julija 1994 je Slovenija jasno sporočila predvsem tujim upnikom, ki so bili upniki po novem finančnem sporazumu z Jugoslavijo, kjer so bili milijardni dolgovi v ameriških dolarjih, da NLB za te dolgove ne odgovarja," je spomnil Arhar.

"NLB je z ustavnim zakonom dejansko začel svoje življenje, stara Ljubljanska banka pa nadaljuje poslovanje za obveznosti, ki so bile sprejete do takrat," je povedal.

Če tega ustavnega zakona ne bi bilo, bi imeli upniki v skladu z omenjenim finančnim sporazumom z Jugoslavijo, v katerem sta bili solidarnostna klavzula in klavzula o navzkrižni odgovornosti, "pravico od katerega koli dolžnika po logiki solidarnosti izterjati zneske, ki so bili predmet pogodbe", je razložil.

"Hrvaška tega, kar ji ne ustreza, ne priznava"
"Na drugi strani se točno ve, da je bil leta 2001 na Dunaju podpisan sporazum o nasledstvu, ki posebej ureja to vprašanje. Hrvaška je ta sporazum ratificirala," je opozoril Arhar. Spomnil je še, da je Hrvaška tudi z memorandumom z Mokric leta 2013 priznala, da gre za vprašanje nasledstva. "Sosednja država tega, kar ji ne ustreza - ali je to arbitraža ali ratificirana pogodba ali memorandum -, ne spoštuje in ne priznava," je dejal.

"Ker Hrvaška v skladu s tem memorandumom ni ustavila postopkov pred njenimi sodišči, Slovenija tudi toži Hrvaško pred Evropskim sodiščem za človekove pravice," je še spomnil Arhar, ki je sodeloval pri nastajanju omenjenega memoranduma. Na koncu sta ga podpisala takratna predsednika vlad Janez Janša in Zoran Milanović.

Kaj je bil sprožilec?
Sicer ni želel podrobneje komentirati informacije, da se je NLB odločil za poplačilo zneska, ki ji ga nalaga hrvaško sodišče, ker podrobnosti ne pozna. Vseeno se mu zdi odločitev za poplačilo precej nenavadna.

"V NLB-ju od vsega začetka vedo, kakšen je ustavni red v Sloveniji. Njihova pravna služba je imela takih primerov še in še, tako da ne vem, kaj je bil tisti sprožilec, da se je zgodilo to, kar se je," se sprašuje.

Ne le, da NLB po njegovem mnenju ni imel nobene pravne podlage za plačilo zneska, ki mu ga je naložilo hrvaško sodišče, "lahko bi rekli tudi, da je bila ta odločitev v nasprotju z ustavnim zakonom, s katerim je bil NLB ustanovljen".

Kdo bi moral nositi odgovornost za to dejanje v banki, ki je v državni lasti, se Arhar ni želel izrekati. "V vsaki delniški družbi so organi uprave, nadzorni svet, tudi lastnik ima svoje pravice ... Ve se, prek koga jih izvaja. Lastniki izberejo nadzorni svet, ta upravo. In to je povsod enako," je namignil.