Evropska centralna banka (ECB) si želi, da bi z dajanjem dodatnega denarja v obtok in zniževanjem obrestnih mer spodbudila povpraševanje in gospodarsko ter posojilno rast, vendar se to v praksi za zdaj ne uresničuje, je povedal Arhar.

Po drugi strani so ob takšni denarni politiki banke v Evropi visoko likvidne, saj se cena denarja posledično niža, tako ko banke zbirajo svoje vire, kot tudi ko same plačujejo obresti, ki so za vloge postale simbolične. Zaradi takšnih obresti se zelo skrajšuje tudi ročnost vlog, kar za banke ni dobro, je pojasnil.

Hkrati v bankah narašča t. i. finančno premoženje, kar pomeni, da banke vlagajo v državne papirje, delnice in različne druge papirje, zato na kapitalskih trgih njihova vrednost raste. "Posledično se te vrednosti povečujejo tudi v bankah, vendar je tudi ta proces zelo tvegan. Kakor hitro se dodajanje denarja ustavi, bo prišlo tudi do obratnega procesa," je še opozoril Arhar.

Kriza je zaradi izkušenj določene posledice pustila tudi pri vlagateljih. "Premislek o naložbi je postal bolj argumentiran, bolj analitičen. Mi bo s produktom, v katerega vlagam, uspelo v tej konkurenci? Bom ustvarjal dovolj pozitiven rezultat, da bom z njegovo pomočjo odplačeval to posojilo?" je ponazoril.

Poleg tega, da so se standardi za odobravanje posojil zaostrili v bankah, so se po njegovem mnenju tudi pri vlagateljih samih, ki razmišljajo, kaj se jim izplača in kaj ne. "Na splošno gledano, je po celi Evropi tovrstno agregatno povpraševanje pri vlagateljih in potencialnih dolžnikih na nižji ravni," je povedal.

Nizke obresti potuha državam
Trenutna politika ECB-ja po Arharjevem mnenju pozitivno vpliva na zadolževanje držav in servisiranje javnega dolga. "Izdatki za obresti za obstoječi dolg se bistveno znižujejo. A celotna zadolžitev kaže varljivo sliko, kot da je to rezultat tvojih prihrankov, v resnici pa je to eden od rezultatov takšne denarne politike," je dejal in opozoril, da je to zelo nevarna potuha državam: "Nekatere prepričuje, da se ne izplača varčevati, da se je treba naprej zadolževati, vendar sam nisem tega mnenja, ker je vprašanje, do kdaj bo takšna zgodba trajala."

Če se cena nafte zviša na raven, kjer je že bila, npr. pri 100 dolarjih za sod, se bo inflacija zvišala hitreje kot ob takšni politiki, je pojasnil Arhar in dodal, da bi posledična sprememba denarne politike ECB-ja pomenila tveganje za banke in države.

"Trenutni eksperiment nima primere v novejši zgodovini. Njegovi rezultati so lahko zelo vprašljivi," je med drugim dejal Arhar, ki misli, da v tem okviru ne gre primerjati ZDA in Evrope. Ameriške družbe so velike in se običajno financirajo prek kapitalskega trga, vloga bank pri njihovem financiranju pa je bistveno manjša kot v Evropi. Zaležejo namreč za četrtino potreb gospodarstva, medtem ko v Evropi ta delež doseže od 70 do 80 odstotkov. Za Evropo pa so značilnejša mala in srednja podjetja.

Banke nimajo posla
Trenutni položaj bankam že povzroča velike težave. Neto obrestni prihodki v bankah so se v Sloveniji lani znižali, prav tako dohodek, "ker enostavno ni novega posla, nove rasti". Možnosti za to, da bi banke začele prebivalcem zaračunavati hrambo denarja na računih, ne vidi, prav tako meni, da rešitev ne more biti v zvišanju stroškov za vodenje računa, saj bi banke s tem premalo pridobile. "Cena bi se morala drastično dvigniti, vendar ni realno pričakovati, da bi za vodenje računa zaračunali 15 evrov," je še povedal.

Pozitiven učinek trenutne denarne politike v evrskem območju sicer vidi v nižji vrednosti evra glede na dolar, kar koristi izvozu Evrope, ker se njeno blago poceni. "Ta plat je prav gotovo pozitivna, ker je tečaj - sploh v majhnih gospodarstvih, kot je slovensko - običajno prva cena," je še pojasnil in dodal, da če se pri cenah energije ne bo nič spremenilo, bo trenutna politika ECB-ja vztrajala še letos in verjetno tudi drugo leto.