Kitajske oblasti so na nove neprepričljive makroekonomske podatke odgovorile s presenetljivim znižanjem obveznih rezerv, ki jih morajo imeti poslovne banke, kar bo spodbudilo likvidnost. Naslednji teden bo na potezi Evropska centralna banka, ki bo zanesljivo še bolj v negativno področje potisnila depozitno obrestno mero. Guverner Mario Draghi je pred Evropskim parlamentom poudaril, da so inflacijske smernice šibkejše od pričakovanj, zato bo treba razmisliti o povečanih tveganjih in primerno ukrepati.

Greenspan o negativnih obrestih
V pogovoru za Bloomberg je nekaj misli o trenutnem gospodarskem položaju povedal tudi nekdanji prvi mož Feda Alan Greenspan, ki bo 6. marca praznoval 90. rojstni dan. Greenspen ni prav optimističen glede rasti ameriškega in svetovnega gospodarstva in opozarja na nizko raven podjetniških naložb, kar podjetjem onemogoča, da bi bila produktivnejša. O negativnih obrestnih merah pravi, da dolgoročno izkrivljajo varčevanje in naložbe. "Ne bi rekel, da so negativne obresti ravno nevarne, očitno pa niso produktivne," je povedal Greenspan, ki je Fed leta 2006 zapustil po skoraj 20 letih vladanja.

Evro navzdol, delnice navzgor
Napovedi o nadaljnjem ECB-jevem sproščanju evropske denarne politike se zadnje dni zrcalijo v padanju evra (v torek je bilo treba za evro plačati le še 1,0834 dolarja), kar že tradicionalno ugaja delniškim trgom. Frankfurtski DAX30 je pridobil skoraj dva odstotka in pol in je pri 9.713 točkah že dvanajst odstotkov nad letošnjim dnom, tako da je črni začetek leta vedno bolj potisnjen v ozadje. Tudi v New Yorku se lastniki delnic včeraj niso pritoževali. Elitni Dow Jones se je povzpel kar za dva odstotka in presegel mejo 16.850 točk.

Wall Street si želi zmage Clintonove
Na trgovanje je v ZDA vplival tudi supertorek. Wall Street si najbolj želi zmage Hillary Clinton, saj to ne bi prineslo posebnih sprememb v primerjavi s politiko Baracka Obame. Donald Trump se zdi preveč nepredvidljiv. Do volitev je sicer še daleč, na izid pa bo novembra vplivala tudi gospodarska slika Združenih držav. Možnosti republikanskega kandidata bodo zanesljivo večje, če se bo novembra izkazalo, da ameriškemu gospodarstvu ne gre dobro ali da celo grozi recesija.

Po supertorku delnice pridobivajo
Sicer pa se v naslednjih dneh, po statistiki sodeč, ameriškim delniškim trgom ni treba bati padcev. V tednu po supertorku so namreč delniški indeksi v zadnjih šestih primerih vedno pridobivali. Od leta 1992 je bil en teden po supertorku trg vedno višje, v povprečju za 0,88 odstotka. Z delnicami je včeraj navzgor krenila tudi nafta, vendar bolj sramežljivo, vseeno pa je sod brenta presegel 37 dolarjev.

Tečaji delnic na Lj. borzi (1. marec):

Opec februarja načrpal malce manj od rekorda
Analitik pri Mednarodni agenciji za energijo meni, da so cene nafte dosegle dno, saj je zniževanje naložb v naftni industriji pomagalo k znižanju presežkov nafte na trgu, a hkrati opozarja, da bodo nekateri ameriški proizvajalci v trenutku, ko bodo cene med 40 in 50 dolarji za sod, spet dobičkonosni, kar bo onemogočalo nadaljnjo rast cen. Opec je februarja načrpal 32,37 milijona sodov nafte dnevno, kar je nekoliko manj od rekorda. Ta teden je ameriška vlada objavila tudi podatek, da je decembra ameriška proizvodnja nazadovala tretji mesec zapored, tokrat za 43 tisoč sodov, na 9,26 milijona sodov dnevno, kar je najmanj v zadnjem letu. Vseeno je bila lanska povprečna proizvodnja z 9,43 milijona sodi dnevno za 0,72 milijona višja kot leto prej.

Slovenija po rasti BDP-ja v evropskem vrhu
Na Ljubljanski borzi se je indeks SBITOP (682 točk) v torek po treh dneh rasti, ki so ga pripeljali najvišje v zadnjem mesecu, znižal za pol odstotka. "Ljubljanska borza se je v korekciji tečajev na tujih kapitalskih trgih letos odrezala relativno dobro. SBITOP je letos izgubil dva odstotka, medtem ko je padec tujih delniških indeksov večji," je povedal Matej Rigelnik iz Triglav Skladov, ki poudarja, da Slovenija spet piše zgodbo o uspehu: "Slovenija, še pred nekaj leti obravnavana kot ena izmed bolnic Evropske unije, se počasi, a vztrajno vrača na pota stare slave. S 3,3-odstotno gospodarsko rastjo se je Slovenija že drugo leto zapored uvrstila med najhitreje rastoče članice EU-ja."

Še vedno smo varčen narod
Matej Rigelnik dodaja, da slovensko gospodarsko okrevanje stoji na vedno bolj trdnih temeljih: "Poleg izvoza so bili gonilna sila gospodarske rasti predvsem potrošniki. Zasebna poraba je bistveno pripomogla k temu, da je bila lanska gospodarska rast precej višja od napovedi Evropske komisije in skoraj vseh analitikov. Pri tem ne velja pozabiti, da smo Slovenci izjemno varčen narod. Kar 14 odstotkov razpoložljivega dohodka privarčujemo, kar nas uvršča v sam vrh članic EU-ja."

Zadolžitev po ugodni obrestni meri
"Ne velja pa še pozabiti, da je Slovenija v preteklem tednu izjemno uspešno izdala 16-letno obveznico s skoraj rekordno nizko obrestno mero. Pred nekaj več kot tremi leti je Slovenija izdala eno ključnih obveznic, ki nas je obranila pred evropskimi mehanizmi za reševanje držav v težavah. Takratna obrestna mera je bila kar 2,6-krat višja kot pri obveznici, ki smo jo izdali pred nekaj dnevi. Vse to kaže, da je Slovenija na dobri poti in da bo tudi leto 2016 leto pozitivnih presenečenj."