Z najnovejšo potezo, ki je presenetila, Evropska centralna banka (ECB) poskuša zagnati šibko gospodarsko rast in podžgati zelo nizko inflacijo. Za zdaj se ukrepi še niso izkazali kot dovolj učinkoviti. V evrskem območju je februarja znova lomastila deflacija, cene življenjskih potrebščin pa so tudi na letni ravni upadle za 0,2 odstotka.

Povečanje obsega mesečnih odkupov obveznic je sicer bilo pričakovano, a se je omenjala številka 70 milijard evrov. V Frankfurtu so šli še dlje in obseg odkupov s 60 milijard evrov mesečno povečali na 80 milijard evrov.

Poleg tega so po pričakovanjih še globlje v negativno območje potisnili obrestno mero za deponiranje presežne likvidnosti bank; z -0,3 odstotka so jo znižali na -0,4 odstotka, kar pomeni, da morajo banke, če želijo pustiti denar pri ECB-ju čez noč, za to plačati.

Opazno je ta poteza vplivala tudi na vrednost evra, saj je okrog 14. ure v Frankfurtu telebnil za 1,35 odstotka, na 1,0849 dolarja za evro.

Medtem pa rastejo indeksi na osrednjih evropskih borzah. Okrog 14. ure je bil frankfurtski DAX 2,31 odstotka nad izhodiščem, pariški CAC 40 je pridobival 2,43 odstotka, londonski FTSE 100 pa je bil 0,55 odstotka nad začetno vrednostjo. Indeks najpomembnejših podjetij v evrskem območju Eurostoxx 50 se je okrepil za 3,24 odstotka.