Ključna obrestna mera se je v gospodarsko najmočnejši državi na svetu od konca leta 2008 gibala na ravni od 0 do 0,25 odstotka, s čimer so želeli spodbuditi okrevanje gospodarstva. Zvišanje obresti med 0,25 in 0,50 odstotka kaže, da so ZDA vendarle prešle krizo.

Cilj "normalna" 3,5-odstotna obrestna mera
Konec je obdobja tako rekoč zastonjskega dolarja, srednjeročni cilj Feda je dvig obrestne mere v letu 2016 na 1,375 odstotka, v letu 2017 pa na 2,5 odstotka. V letu 2018 naj bi se obrestna mera po pričakovanjih ameriške centralne banke vrnila na "normalnih" 3,5 odstotka.

"Če bo gospodarstvo razočaralo, bo tudi Fed počasneje dvigal obrestne mere," je ob načrtu pojasnila predsednica Feda Janet Yellen in dodala: "Ne morem vam izdati preproste formule, kaj vse je potrebno, da bomo lahko spet dvignili obrestne mere."

Višji stroški izposoje z razvijajoče države
Višanje obrestne mere na nekoč normalno raven bo prineslo višje stroške izposoje denarja za razvijajoče se države, ki imajo že zdaj povečini skromno gospodarsko rast. Po svetu se ekonomisti bojijo, da bo Fedovo zviševanje obrestne mere okrepilo dolar in podražilo izposojo denarja za države in podjetja, ki še vedno največ posojil vzamejo v ameriškem dolarju.

Juan najnižje po juniju 2011
Fedova sprememba politike bo imela velik vpliv tudi na drugo največje gospodarstvo sveta, kitajsko. Juan je ravno po objavi v Washingtonu zdrsnil na najnižjo vrednost proti ameriškemu dolarju v zadnjih štirih letih in pol (6.4757 juana za 1 dolar), sočasno pa največje banke predvidevajo, da bo juan proti dolarju v letu 2016 izgubil še od 5 do 7 odstotkov vrednosti. A azijske borze so pozdravile spremembe in tako v Tokiu, Šanghaju kot Hongkongu so indeksi zrasli.

V Evropi nasprotno negativna obrestna mera
Fedova politika je tudi nasprotna od evropskega pristopa, kjer je Evropska centralna banka (ECB) v začetku decembra še pocenila izposojanje denarja, pri čemer je znižala (!) negativno obrestno mero na čeznočne depozite z -0,2 na -0,3 odstotka in podaljšala 60 milijard evrov vreden stimulativni program.
V Fedu so presodili, da gospodarstvo raste z zmerno hitrostjo, prihodnje leto pa naj bi se rast še pospešila. Napoved rasti bruto domačega proizvoda za leto 2016 so zato malenkost zvišali za 0,1 odstotne točke, in sicer na 2,4 odstotka.

Zviševanje odvisno od gospodarskih razmer
Začetek zviševanja ključne obrestne mere je bil zaradi krepitve zaposlovanja in vztrajne, čeprav počasne gospodarske rasti že nekaj mesecev le še vprašanje časa. Prva dama Feda Janet Yellen je sicer že večkrat poudarila, da bo zviševanja obrestnih mer postopno in odvisno od gospodarskih razmer. Pri tem sta bila ključna dejavnika pri začetku zviševanja obrestne mere 5-odstotna nezaposlenost in 2-odstotna inflacija, kar je cilj, na katerega z denarno politiko meri Fed.

Na novinarski konferenci po zasedanju FOMC je Yellenova povedala: "Končalo se je izredno sedemletno obdobje, ko je bila ključna obrestna mera na praktični ničli zato, da se pomaga gospodarstvu po najhujši finančni krizi in recesiji po veliki depresiji v 30. letih prejšnjega stoletja."

Napoveduje se podražitev dobrin in izdelkov
"Če bo Fed predvidoma marca znova dvignil obrestno mero, bi to v kombinaciji z ugodnimi cenami goriva in ob potencialno mili zimi prineslo dvig inflacije za celo odstotno točko," napoveduje analitik Richard Franulovich, denarni strateg Westpacea. Takšen predviden scenarij bo podražil dobrine in izdelke v drugih valutah, zaradi česar bo Fedovo dvigovanje obrestnih mer dolarja svet dodobra negativno občutil v prihodnjih dveh letih, kot je tudi svet v zadnjih 7 letih s pridom izkoriščal skorajda zastonjsko izposojanje dolarja.