Potem ko se je končal Fedov program kvantitativnega sproščanja, bo danes, po dvodnevnem zasedanju ameriške centralne banke, najverjetneje konec še obdobja ničelnih obresti (ZIRP - zero interest rate policy), ki je trajalo od leta 2008. Borze so v tem času cvetele in dosegale rekorde, saj je poplava likvidnosti bolj kot v realnem gospodarstvu končala v finančnem premoženju. Prišel je čas za streznitev, ki pa vsaj na začetku še ne bo nujno boleča. Vse bo odvisno od tega, kako agresivno bo Fed zaostroval denarno politiko. V anketi CNBC-ja analitiki po jutrišnjem zvišanju v višini četrt odstotne točke pričakujejo, da bo Fed s podobno dinamiko naslednje leto ukrepal še trikrat.
Mirno kri, obdobje izrednih ukrepov je mimo
V teoriji so višje obrestne mere za borzne trge slabe, saj naložbe niso več privlačne, podjetjem pa višje obresti zvišujejo stroške zadolževanja in s tem znižujejo dobiček. Toda Wall Street tokrat meni drugače. Da bo Fed končno opustil politiko ZIRP-ja, je namreč znak, da se gospodarstvo vrača v normalne tirnice, da trg dela deluje, inflacija pa dosega normalne okvire. V torek so delniški indeksi na zahodnih borzah tako krenili strmo navzgor, potem ko je bilo še v ponedeljek videti, kot da se bo trg zlomil. Toda namesto tega je sledil odboj, ki je sovpadal tudi z močnim okrevanjem cen nafte, ki so od Opecovega zasedanja 4. decembra strmoglavile in dosegle skoraj najnižje ravni v enajstih letih.

Bodo ZDA odpravile omejitve pri izvozu?
Opec je očitno močno prestrašil naftne trgovce, ko se je odločil, da bo proizvodne kvote pustil nespremenjene. Številne članice medtem v želji, da bi s trga izrinili predvsem ameriške proizvajalce, ki imajo s črpanjem občutno višje stroške, črpajo rekordne količine. Ponudbe bo preveč vsaj še do konca leta 2016. Z odpravo sankcij proti Iranu je treba računati z dodatnimi presežki nafte, kaže pa tudi (ameriške kongres je blizu dogovoru), da bodo ZDA prvič po 40 letih oziroma od časov naftnega šoka 70. let odpravili stroge omejitve za prodajo nerafinirane nafte v tujino. Generalni sekretar Opeca je včeraj poudaril, da to sicer ne bo imelo vpliva na cene nafte, saj je ZDA še vedno uvoznica nafte.

Tečaji delnic na Lj. borzi (15. december):

Najcenejša vrsta nafte le še malo nad 20 dolarji
Glavno vprašanje je, ali smo v ponedeljek, ko je brent po sedmih dnevih nenehnega izgubljanja vrednosti zdrsnil že pod 37 dolarjev, videli dno. Nekateri opozarjajo, da je lani novembra, ko se Opec ni odločil za znižanje kvot črpanja, sledilo 40-odstotno sesutje cen nafte v naslednjih sedmih tednih in da bi ob podobnem scenariju lahko nafta zdaj padla na 25 dolarjev, saj se je od 4. decembra pocenila "komaj" za 16 odstotkov. Mimogrede, z eno od vrst kanadske nafte se že trguje pri samo 22 dolarjih, z mehiško nafto pa pri 28 dolarjih. Severnomorski brent je najdražji, čeprav se je njegova premija na ameriško lahko nafto v prejšnjem tednu močno znižala.
Brent včeraj presegel 40 dolarjev
Mnenja, kako se bo cena nafta gibala v prihodnje, so seveda različna. Analitiki pri Danske Bank pravijo, da lahko doživimo padec pod 25 dolarjev, čeprav v isti sapi dodajajo, da bo cena konec letošnjega leta višja, kot je danes, medtem ko generalni sekretar Opeca v naslednjih mesecih pričakuje rast cen. Agencija Moody's je včeraj znižala oceno o povprečni vrednosti nafte za leto 2016 s 53 na 43 dolarjev. Vzrok je seveda presežna ponudba, ki bo ob vrnitvi Irana na naftni trg še izrazitejša. Več kot tretjina proizvajalcev pri trenutnih cenah nafto črpa z izgubo! Včeraj je naftni trg doživel močan odboj, saj so številni trgovci zapirali kratke pozicije, pomagal pa je tudi šibkejši dolar. Nafta brent se je podražila za pet odstotkov in krenila nad 40 dolarjev.

LJSE: Konec sedemdnevnega negativnega niza
Delniški trgi, ki so v zadnjih dneh precej pozornosti posvečali padanju nafte, so včeraj tako kot črno zlato močno pridobivali, kot da bi hoteli sporočiti, da se ne bojijo današnjega višanja Fedove obrestne mere Fed funds. Frankfurtski DAX30 (10.451 točk) se je dvignil za tri odstotke, spodbudno pa je vplivala tudi objava konjunkturnega indeksa Zew, ki meri razpoloženje 400 naložbenih vlagateljev. Zew je porasel drugi mesec zapored, tokrat za 5,7 točke, na 16,1 točke, kar je največ po avgustu. Na Ljubljanski borzi se je v torek končal najdaljši letošnji negativni niz indeksa SBITOP, ki je po sedmih zaporednih minusih in padcu na najnižjo točko v zadnjih dveh mesecih porasel za četrtino odstotka, na 678 točk.